LJUBLJANA – Za dokapitalizacijo treh bank (od osmih bank, za katere so opravljali stresne teste), NLB, NKBM in Abanke, Slovenija potrebuje 3 milijarde in 12 milijonov evrov (za NLB 1,551 milijona, za NKBM 870 milijonov in Abanko 591 milijonov evrov). Še preden bomo to lahko storili, pa potrebujemo dovoljenje Evropske komisije.
Sicer pa celotni primanjkljaj znaša 4,778 milijarde evrov.
Jazbec: Petim bankam ni potrebna dokapitalizacija
Banka Slovenija bo za preostalih pet bank izdala sklep, da zagotovijo sredstva za kapitalski primanjkljaj. To ne pomeni zahteve po neposredni dokapitalizaciji, temveč imajo možnost uporabiti druge ukrepe. Pričakujejo, da bodo lastniki to uspešno opravili do konca junija prihodnje leto, pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
»Pregledali so osem bank: ocena trdnosti sistema, zahteva po dodatnih dokapitalizacijah treh bank, ki so v postopku dodeljevanja državne pomoči. Skrbne preglede so opravili Oliver Baiman, Roland Berger, Ernst & Jung in mednarodni ocenjevalci nepremičnin,« je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Minister za finance Uroš Čufer je povedal, da bo »država privatizirala NLB do 25 odstotkov + 1 delnico.«
Pogodba za prenos na slabo banko se prenese, ko dobimo odobritev od Evropske komisije, hkrati z dokapitalizacijo. Predvideno je, da bodo terjatve prenesene javno. Najprej bodo začeli z NLB in NKBM, Abanka pa bo startala nekoliko kasneje, pravi minister Uroš Čufer. Prenosi bi morali biti opravljeni predvidoma do aprila. |
Vloge so varne
»S temi bankami se s stališča poslovanja ne bo zgodilo nič. Banke normalne poslujejo, vse, kar predstavljamo, pomeni nadzorniške ukrepe. Zato so vse špekulacije o slovenskem bančnem sistemu neutemeljene in nimajo nobene podlage. Gre za povečanje kapitalske ustreznosti bank,« opozarja Jazbec in dodaja, da so vloge varne.
Čufer je še dodal, da bo za Factor banko in Probanko šlo 445 milijonov evrov.
Po izvedbi vseh ukrepov se bo bruto dolg povečal na 75,6 odstotkov BDP, država pa bo na računu imela še 2,5 milijarde evrov.
Kar gre na DUTB, pričakujejo, da se bo povrnil
»1,6 milijarde, ki se nanaša na DUTB, pomeni denar, ki se bo povrnil – gre za ocene, ki so poštena vrednost,« zatrjuje Čufer. Bančna luknja pa zato po njegovem znaša 3,77 milijarde in 455 milijonov evrov.
