Detektivski poklic je zadnja leta tudi v Sloveniji v razmahu, povpraševanje po tovrstnih storitvah pa vedno večje. Detektiv je še vedno predvsem moški poklic, vendar ima detektivsko licenco tudi 15 žensk. Med njimi je najbolj prodorna Bernarda Škrabar, ki nam je zaupala nekatere skrivnosti svojega dela.
Partner vedno zanika
Pomoč zasebnega detektiva oziroma detektivke zelo pogosto poiščejo ženske, ki sumijo, da jih partner vara. »Za poizvedovanje in preverjanje, ali gre za varanje, se pogosteje odločajo ženske, čeprav je tudi moških kar precej. Večinoma se na koncu tudi v resnici izkaže, da ima partner ljubimca oziroma ljubimko. Ljudje običajno pridejo k nam že s konkretnimi sumi ali znaki, ki kažejo na varanje, kljub temu obtoženi partner nezvestobo skoraj vedno zanika,« pravi Škrabarjeva. Detektivsko delo je res zahtevno, a kljub temu niti približno tako filmsko, kot si marsikdo predstavlja. »Ko nekoga zasledujemo, velikokrat čakamo tudi več ur, tako v mrazu kot vročini, potem pa je na voljo le nekaj sekund, da narediš dovolj dobro fotografijo, ki bo veljala kot dokazno gradivo.«
Prisluškujte možu! »Veliko prav bizarnih stvari sem že doživela pri svojem delu. Najbolj mi je ostala v spominu neka gospa, ki se je na nas obrnila po telefonu. Preprosto je rekla, da za 14 dni naroča prisluškovanje mobilnemu telefonu svojega moža. Ko sem ji pojasnila, da je to nezakonito in da ji noben detektiv tega ne more in ne sme narediti, se je malce razburila, češ, kakšna detektivska agencija da smo, a se je na koncu sprijaznila, da bo njena zahteva neizpolnjena,« se spominja Bernarda Škrabar. |
Direktorica Detektivsko-varnostne agencije, v kateri delajo tako detektivi kot detektivke, nam je zaupala, da imajo v določenih pogledih ženske prednost pri opravljanju tega poklica. »Imajo boljšo intuicijo in bolj razvit socialni čut. Če je detektivka dobra, ni nobenih težav. Mislim pa, da se morajo ženske tudi na tem področju veliko bolj dokazovati. Dober detektiv mora imeti specifično znanje in veščine. Po mojem mnenju fakulteta študentom, ki želijo biti detektivi, ne da dovolj znanja, zato v tiste, ki želijo delati pri nas, veliko vlagamo, izobražujemo se tudi v tujini. Mislim, da je tega v slovenskih detektivskih agencijah premalo,« pravi Bernarda Škrabar, ki dodaja, da se na njih čedalje pogosteje obračajo podjetja, kar je posledica vse pogostejših goljufij, običajno gre za preiskovanje bolniških odsotnosti, vinjenosti zaposlenih na delovnem mestu in notranjih kraj.
Filmske predstave o delu
»Veliko je tatvin v proizvodnji. Preiskovala sem primere, ko je delavec kradel lastnino podjetja, v vrednosti od nekaj deset evrov pa tudi do sto tisoč evrov. Kradejo vse, od bombonov in pisarniškega materiala do barv in kovin. V proizvodnjah na željo direktorjev opravimo tudi veliko alkotestov. Delavce testiramo nenapovedano, v primeru vinjenosti jim vodstvo izda opomin ali jih celo odpusti. Podjetja po izkušnji z našo agencijo pogosto oblikujejo ali posodobijo pravilnik, ki prepoveduje uživanje alkohola in drog na delovnem mestu.« Pri tem poudarja, da detektivi pri svojem delu delujejo po zakonu in spoštujejo etična načela.
Bernarde Škrabar ni strah pojavljanja v medijih. »Menim, da nam pojavljanje v medijih koristi, saj smo na ta način bolj prepoznavni in poskušamo vplivati na to, da bi bilo javno mnenje o detektivih pozitivno, in bi ljudje spoznali, s čim se ukvarjamo, ter spremenili filmske predstave o našem delu. Nismo na robu zakona in še kako pazljivo izbiramo sredstva, da pridemo do cilja. Dobro opravljena storitev pa je tista, ki daje dolgoročne rezultate in pravo reklamo – od ust do ust, s priporočili. Prednost, da lahko stranka za nujno zadevo kadar koli pokliče detektiva, ta pa se odzove v najkrajšem možnem času, je dodana vrednost, od katere je odvisno, ali bo primer rešen v korist stranke.«
Po prepričanju sogovornice bi bilo treba uvesti institut pooblaščenega detektiva, ki bi pomagal državi pri preiskovanju konkretnega primera. »Prepričana sem, da je nekaj detektivov v Sloveniji, ki imajo dober potencial, da bi lahko pomagali državnim organom, vendar bi moralo biti to področje ustrezno pravno regulirano. Seveda pa bi te detektive država še bolj nadzorovala. Država je s prenosom dela pooblastil prenesla nekaj nalog na področje zasebnega varovanja in občinskega redarstva, zakaj ne bi tako storila še v detektivski, poizvedovalni, preiskovalni dejavnosti. Roko na srce, detektivi so bolj izobraženi od varnostnikov in občinskih redarjev, vendar bomo v prihodnosti zagotovo morali še bolj delati za razvoj strokovne usposobljenosti.« Bernarda Škrabar je ena izmed 15 žensk,
ki imajo pri nas detektivsko licenco. Nismo na robu zakona in še kako pazljivo izbiramo sredstva, da pridemo do cilja, pravi Škrabarjeva. Pripomočki, ki pri delu pogosto pridejo prav. Detektivi se morajo nenehno izobraževati. Prisluškujte možu!
»Veliko prav bizarnih stvari sem že doživela pri svojem delu. Najbolj mi je ostala v spominu neka gospa, ki se je na nas obrnila po telefonu. Preprosto je rekla, da za 14 dni naroča prisluškovanje mobilnemu telefonu svojega moža. Ko sem ji pojasnila, da je to nezakonito in da ji noben detektiv tega ne more in ne sme narediti, se je malce razburila, češ, kakšna detektivska agencija da smo, a se je na koncu sprijaznila, da bo njena zahteva neizpolnjena,« se spominja Bernarda Škrabar.
