VELIKI OBREŽ – V zadnjih petih letih, odkar državo pretresa finančna in gospodarska kriza, se je veliko ljudi zaradi izgube službe in pomanjkanja denarja znašlo v hudi stiski. Kar težko si je predstavljati, kako brezposelnim staršem uspe z nekaj sto evri – če jim po plačilu položnic toliko sploh ostane – preživeti mesec. Med Slovenci se je v zadnjih letih nekako kar uveljavilo prepričanje, da imajo zaradi krize še najmanj težav kmetje, a primer družine Horvatič z Velikega Obreža pri Dobovi jasno kaže prav nasprotno. Če so v prejšnjih letih še nekako redno plačevali položnice, se jim je finančno stanje letos tako poslabšalo, da preprosto ne vidijo več izhoda. Res je sreča v nesreči, da se preživljajo s kmetijstvom, saj se lahko še vedno oskrbujejo s pridelki, ki jih sami pridelajo na njivi in vrtu, a na dolgi rok jim to ne bo več pomagalo, saj se pri vseh tistih stvareh, kjer brez denarja pač ne gre, seveda precej hitro zaplete. Gospodar, 42-letni Jože Horvatič, ki živi z dolgoletno partnerico Branko Petrovič, njunimi tremi otroki ter mamo in očetom Stankom in Marijo ter babico Marijo Vučajnk, se ob pripovedovanju o težavah, ki jih pestijo, kar nekoliko žalostno zamisli. Skrbi so mu že toliko načele psihično zdravje, pravi, da mora vsak dan jemati tablete. Kako ne, ko pa družini, čeprav vsak dan delajo na njivi in skrbijo za krave in konje, nikakor ne uspe splezati na zeleno vejo.
Nižja cena mleka
Jože nam razloži, da se je pred desetimi leti odločil, da bo prodajal mleko. Še pred nekaj leti je bila njegova cena ugodna, zato je nabavil dvajset krav mlekaric in hotel s prodajo mleka preživljati družino. V načrtu je imel, da bo mlečni čredi uredil nov hlev za hišo, v kateri živijo, kupil boljše in sodobnejše stroje za košnjo, siliranje, baliranje in prevoz ter še marsikaj drugega. S pomočjo svojih staršev je najel hipotekarni kredit, in tako mora še vse do leta 2027 plačevati po 800 evrov na mesec. Račun bi se mu seveda izšel, če se ne bi cena za liter mleka v zadnjih letih tako znižala. »Leta 2009, ko sem vzel kredit, je odkupna cena litra mleka padla s 35 centov na 18, kredit pa je bilo treba odplačevati,« pripoveduje Jože. Iz meseca v mesec je od mleka dobival vedno manj in manj oziroma le toliko, da je lahko pokril samo mesečni obrok. Denarja za druge stroške, denimo elektriko in komunalo, je zmanjkalo in počasi so se jim začele nabirati stare neplačane položnice, a še najhujše je, da jim je začelo zmanjkovati denarja celo za osnovne stvari za delo na kmetiji, od katere je družina dobesedno odvisna, lahko jo samo še zaprejo. Zaradi finančne stiske si težko privoščijo nakup goriva za traktorje, gnojil, semen, škropiv in vitaminov, kaj šele da bi obnovili hlev. Povrhu so se jim v zadnjem času pokvarili še traktorji in državno subvencijo so morali nameniti za njihovo popravilo in popravilo drugih dotrajanih kmetijskih strojev. »Ti si kmet, imaš denar, imaš subvencijo, si marsikdo misli. Ja, čakaj malo, od kod? Noben si ne predstavlja, koliko denarja moraš vlagati v to. Na primer za krave molznice pride 800-kilogramska vreča krmil 400 evrov. Kako bom kupila krmila, če je pa to skoraj že polovica obroka kredita?« se sprašuje 39-letna Branka. Tako kot lanska suša jih je prizadela tudi letošnja, saj krav zaradi manj krme ne morejo tako dobro nahraniti, da bi te dajale več mleka. »Prej smo ga odvažali po 500, 600 litrov, zdaj pa po 120. To je bistvena razlika,« še oriše Petrovičeva.
Niti za zdravstveno zavarovanje
Pri tem morajo seveda vseskozi skrbeti, da med kmetovanjem upoštevajo stroga zakonska pravila, saj je veterinarska inšpekcija, ki jih obišče večkrat na leto, zelo stroga.
Branko, ki pridno skrbi za otroke in sorodnike, pesti še dedna bolezen – luskavica. »Pozimi je še huje, poleti je dobro, ker je sonce. To zelo pomaga,« razloži. Že več let tudi zaradi tega težko dobi službo, a kot pravi, bi poprijela za katero koli delo, le da bi družina lažje živela. Zaradi pomanjkanja denarja si z možem že nekaj mesecev ne more plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne zmoreta plačevati niti pokojninskega. Lani ji je uspelo prek socialne z otroki prvič na morje: pet dni so bil v Žusterni, kjer pa so se dveletna Klara, osemletni Jožek in 10-letna Vesna najbolj, kot se v smehu spominja Branka, veselili kopanja v bazenu, ne v morju. »Mami, morje je pa slano. Ja, kaj bi ga ti pocukrala?« so ji predlagali otroci. Da vsi starejši družinski člani, ki s pokojninami in otroškimi dokladami komaj naberejo nekaj manj kot tisoč evrov, zelo lepo skrbijo za tri najmlajše, je mogoče videti že po njihovi dobri volji in veselju; dveletna Klara je ves čas sedela v babičinem naročju in se kar naprej smejala, Vesna je med našim obiskom pridno delala domačo nalogo, osemletni Jožek, ki mu energije res ne zmanjka, pa se že veseli obiska bližnjega kopališča, kjer bo lahko še dodatno izpopolnil svoje plavalne spretnosti.
Hiša potrebna prenove
A v vse slabšem stanju je tudi njihovo domovanje: po stenah se zaradi vlage nabira plesen, v skromni kuhinji bodo kmalu ostali brez štedilnika na trdo gorivo, saj je pregorel, pokvarjen pa je tudi pralni stroj, ki je bil zaradi treh otrok seveda neprestano v pogonu. O zimi raje sploh ne razmišljajo, saj lahko s pečmi in električnimi radiatorji ogrejejo le nekaj prostorov.
Družina bi bila zelo vesela plačila neporavnanih položnic in seveda kakršne koli pomoči, morda bi jim kdo lahko odstopil rabljeno kuhinjo ali pa jim pomagal pri nakupu novega pralnega stroja oziroma štedilnika na trda goriva. Veseli bi bili tudi pomoči pri popravilu kmetijskih strojev in delu na kmetiji.