SOČERGA – Čeprav je bilo na včerajšnjem uradnem odprtju mednarodnega mejnega prehoda Sočerga slišati ogromno sladkih besed o skrbi za nadzor schengenske meje, o bistvenem izboljšanju delovnih razmer, razmer slovenskih in hrvaških mejnih policistov na prehodu med osrčjem slovenskega in hrvaškega dela Istre in večji učinkovitosti ter sodelovanju uniformiranih varuhov z obeh strani državne meje, obstajajo dvomi o smotrnosti take naložbe, ki je Slovenijo in Evropsko unijo stala nič manj kot 5,7 milijona evrov. Še posebno zaradi pričakovanj, da bo Hrvaška vstopila v schengensko območje čez dve ali tri leta. S tem bodo padle zapornice na vseh mejnih prehodih med sosednjima državama, sproščena bosta potniški in blagovni pretok, zato je tudi na mestu dvom, ali niso bili milijoni evrov vrženi v zrak. Z njimi bi lahko zakrpali vse nevarne ceste v zaledju slovenske in hrvaške Istre!
Včerajšnja slovesnost na uradnem odprtju mednarodnega mejnega prehoda, ki so ga s štiripetinskim deležem financirali iz sklada EU za zunanje schengenske meje, je bila očitno namenjena le posredni obvezni zahvali Evropi za njen prispevek, čeprav na njej ni bilo nobenega vidnejšega predstavnika EU, ni bilo niti vidnejšega predstavnika s slovenskega in hrvaškega političnega vrha, ob vsem spoštovanju generalne sekretarke ministrstva za pravosodje Tine Teržan in sekretarja ministrstva za notranje zadeve Boštjana Šefica, ki sta nagovorila udeležence uradnega odprtja mejnega prehoda.
Pregrešno draga naložba
Gre pa verjeti besedam nekdanjih carinikov, ki so se z lanskim julijskim vstopom Hrvaške v EU umaknili z mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško, in mejnih policistov, da so bile z osamosvojitvijo obeh držav delovne razmere na teh prehodih skorajda nevzdržne. V zabojnikih in pod nadstrešnicami, ki so jih postavili na južni meji po letu 1991, se v pekočem poletnem soncu in zimskem britju burje ni dalo delati. Kljub temu marsikomu ne gre v račun, da so za ureditev približno 348 kvadratnih metrov bruto delovnih površin in 11.000 kvadratnih metrov platoja s petimi vhodno-izhodnimi stezami porabili kar 5,7 milijona evrov. Pregrešno draga naložba je tudi posledica tega, da meja med državama poteka na najbolj plazovitem območju, in skoraj štiri petine denarja je bilo porabljenega za ureditev infrastrukture ob delovnih objektih. Da so ti grajeni po najzahtevnejših gradbenih standardih, zagotovo ne upravičuje vrednosti naložbe. Niti na ministrstvu za pravosodje in na notranjem ministrstvu nam ni uspelo dobiti pravega odgovora, čemu bodo novozgrajeni objekti namenjeni po vstopu Hrvaške v schengensko območje.
V nagovorih obeh sekretarjev smo sicer slišali, da Slovenija na kar 17 cestnih mejnih prehodih ob južni meji gosti hrvaške mejne policiste. Kljub sporazumu med državama Hrvaška letos še ni plačala niti centa za kritje tekočih stroškov in stroškov vzdrževanja teh objektov. Po neuradnih podatkih naj bi si državi sklenjen sporazum razlagali vsaka po svoje in šele z dopolnitvijo sporazuma naj bi bili računi plačani. Čeprav gre pritrditi podžupanu mestne občine Koper Danijelu Cepu, da so bile po osamosvojitvi Slovenije meje v Istri le v glavah politikov, nikoli pa ne v glavah večnarodnostnih in večkulturnih prebivalcev istrskega polotoka, bi vseeno lahko veljalo načelo o čistih računih stroškov osamosvojitve.
V nebo vpijoče cene Leta 2007 se je sprožil plaz, ki je ogrožal ves plato prehoda in ceste mimo njega. Saniran je bil z ureditvijo severne in južne stene nad cesto in platojem mejnega prehoda, za katerega so porabili kar štiri petine denarja. Delovni objekti za mejne policiste in nadstrešnica so stali okoli milijon evrov. |
Hrvati letos še niti centa Vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije mag. Vesna Drole je potrdila, da dogovor o plačilu nadomestila za obratovalne stroške določa plačilo obratovalnih stroškov (voda, elektrika, ogrevanje, komunalne dajatve, čiščenje, upravnik itd.), ki jih je Hrvaška za lani poravnala, in to 3573,31 evra na mesec. Letos pa niso Hrvati plačali še niti centa, ker da niso podpisali ustreznega sporazuma: »Predvideno je, da bosta predstojnika slovenske in hrvaške policije pogodbo med obema državama o plačilu nadomestila za obratovalne stroške na mejnih prehodih podpisala naslednji teden ob srečanju obeh vodstev policij pred začetkom turistične sezone.« |
