Po toplem začetku oktobra in poplavah v zadnji dekadi meseca se je zjasnilo in jesensko ohladilo. Na twitterju @meteoSI je bilo 27. oktobra 2014 zapisano: »Pred nami je nekaj svežih juter, predvsem v sredo in četrtek bo marsikje možna slana.« In prišla je. Jutranje temperature so se marsikje spustile pod 0 °C.
V nasprotju z lanskim letom se je letošnja prva slana pojavila v običajnem času. Lani je bila razmeroma pozna, 25. ali 26. novembra. Le ponekod na izpostavljenih predelih Notranjske in v SV Sloveniji se je pojavila že v prvi dekadi oktobra.
Slana kot drobne vodne kapljice
Pojavi se v lepem vremenu. Je meteorološki izraz za fizikalni pojav, pri katerem se zrak ohladi pod temperaturo rosišča in se vodna para v zraku kondenzira ter izloča na podlago, rastline in predmete.
Če so temperature zraka nad ničlo, se vlaga izloča v obliki drobnih vodnih kapljic kot rosa. Kadar pa je temperatura rosišča nad tlemi nižja od ledišča, se vodna para izloča v obliki drobnih kristalčkov. Če jih je veliko skupaj, jim pravimo slana. Drobne vodne ali meglene kapljice so lahko tudi podhlajene. Ko tako kapljico nosi veter in zadene ob vejico ali žico, v hipu primrzne nanjo in tako nastaja ivje.
Ivja je vedno več na privetrni strani in je belo in krhko, če pa so kapljice večje in se delno razlezejo, preden zmrznejo, nastane trdnejše in prosojno ivje, pravimo mu trdo ivje.
Večina notranjosti Slovenije prvo jesensko slano doživi v prvi polovici oktobra. V višinah se pojavlja znatno prej kot v nižinah: v povprečju za vsakih 100 m okoli 5 dni prej.
Slovo od vegetacijskega obdobja
V teh hladnih dneh se bomo poslovili od vegetacijskega obdobja. Traja od spomladanskega do jesenskega temperaturnega praga. Spomladanski je prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja s temperaturo zraka nad izbrano temperaturo v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura najmanj 6 zaporednih dni ni več nižja od izbrane.
V povprečju obdobje vegetacije nad 5 °C traja od 190 dni na Gorenjskem do 280 dni na Primorskem, v večjem delu osrednje nižinske Slovenije pa 220 do 250 dni. Jesenski prag se na Gorenjskem začne v povprečju v zadnji dekadi oktobra, v drugih predelih pa na začetku novembra, le na Primorskem pozneje.
Pograbimo listje, poberimo sadje
Zaradi intenzivnega vetra in dežja v preteklem tednu je veliko dreves odvrglo listje. Z njih odstranimo vse plodove, ki so na vejah ostali po pobiranju, saj so lahko vir različnih okužb v prihodnjem letu. Odpadlo sadje ne sme ostajati na tleh, zato ga skupaj z jesenskim listjem poberimo.
7. november 2011 Po prehodu hladne fronte se je od prejšnjega dne močno ohladilo. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, ponekod celo pod 500 m nadmorske višine. V Ratečah je bilo ob 14. uri le 0,8 °C, kar 20,2 °C manj kot 24 ur prej. V Novem mestu je bilo 6,2 °C, 19,5 °C hladneje kot dan prej, na Lisci nad Sevnico 0,1 °C, 19,4 °C manj kot dan prej, na Letališču Maribor 5,5 °C, 19,0 °C hladneje, v Biljah pri Novi Gorici pa 8,3 °C, 17,3 °C hladneje. Naslednje jutro so na Voglu (1535 m) namerili 27 cm, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) 20 cm, na Strojni na Koroškem (940 m) 14 cm in na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 13 cm snega. |
Pred zimo okrog dreves pokosimo, plitvo prekopljemo in odstranimo plevel. Letos bomo imeli najbrž malo več dela, saj so se v vlažnem poletju pojavili številne bolezni, škodljivci ter mahovi in lišaji. Previdno in natančno ostrgamo deblo, nato pa drevesa do prvih vej premažemo z naravnim belim zaščitnim premazom. Ta prepreči, da bi se mahovi in lišaji ponovno pojavili, sadno drevje pa zaščiti tudi pred nihanji temperature zraka in morebitno pozebo.
Sadimo tulipane Vse do zmrzali lahko sadimo tulipane. Na izpostavljenih mestih posajene čebulice prekrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo šote ali preperelega hlevskega gnoja. Prekriti moramo tudi trajnice in zimzelene rastline, kar je predvsem pomembno v hladni zimi brez snega. Novembra sadimo sadno drevje razen marelic in še nekaterih drugih vrst, ki jih je bolje saditi spomladi. |
Napoved Pred nami so dokaj topli in vetrovni dnevi. Na zahodu bo tudi deževalo, v sredo bodo padavine obilnejše predvsem v Posočju. V četrtek bo občasno deževalo tudi v vzhodni Sloveniji, a bo tam dežja malo. Vremenski obeti od 6. do 11. novembra 2014 V četrtek se bodo padavine od zahoda razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Od petka do torka bo predvidoma v vzhodni polovici Slovenije le občasno deževalo, pogostejše padavine pa lahko pričakujemo v zahodnih krajih. Razmeroma toplo bo. |
