V Negovi je potekala 19. Prangerjada, tradicionalna vseslovenska prireditev, ki povezuje kraje, kjer imajo še ohranjen pranger – sramotilni steber ali sramotilno klop. Ob tem so praznovali tudi 910 let prve pisne omembe kraja Negova.
Bogat kulturni in zabavni program je obiskovalce popeljal daleč v preteklost, prireditev pa se je začela z odprtjem razstave Negova skozi čas. Domačinka ter članica TD društva Negova - Spodnji Ivanjci Marjana Bratuša je z najrazličnejšimi izvirnimi predmeti iz preteklosti razstavo povezala v mozaik ter ustvarila zgodbo, ki je obiskovalce popeljala v srednji vek. Nastopila je skupina Gita, ki je predstavila evropsko srednjeveško glasbo v slovenščini, latinščini in stari španščini. Zapeli so o življenju pred več sto leti, o moči čudežev, srčnosti vitezov, pridnosti obrtnikov in moči gradov.
Na srednjeveški tržnici so se predstavili Negovska Gospoščina, TD Radovljica, TD Motnik, TD Podsreda, TD Predgrad, TD Ptujska Gora, TD Pilštanj, TD Ptuj, Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, Gospoščina iz gradu Hrastovec, druščina Zlate Ostroge in mojster Janez Rozman. Obiskovalci so si lahko ogledali tiskarsko delavnico, delo kovača in kleparja, zaplesali srednjeveške plese, igrali srednjeveške družabne namizne igre, se preizkusili v lokostrelstvu ter prisluhnili pravljicam za otroke.
Dogajanje je doseglo vrhunec z 19. Prangerjado, prangerskih krajev je v Sloveniji še 12 in v enem od teh vsako leto pripravijo prangerjado, na kateri prikažejo sojenje na prangerjih.
Glavni organizator tridnevne prireditve je bilo Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, njegov predsednik Zdenko Bratuša pa pravi: »Z obiskom in prikazanim smo zelo zadovoljni, mogočen grad Negova je spremenil svojo podobo in vrnili smo se v čas, ko je Negova imela sodno oblast, katere nema priča je sramotilni steber ali pranger iz leta 1656. Prireditev smo uspešno izvedli ob pomoči članov TD Negova - Spodnji Ivanjci, ter drugih posameznikov in društev v kraju.«
Prangerji so se v zahodni Evropi pojavili med 12. in 13. stoletjem, pri nas pa malo pozneje, po drugi polovici 15. stoletja. Po naročilu zemljiških gospodov so jih postavili na trge, kjer se je običajno zbralo največ ljudi. Uvedli so jih za kaznovanje za zagrešene tatvine, krivolova ali raubšice, prešuštva in drugih prestopkov. Zločincem in prestopnikom, ki jih je doletela kazen na sramotilnem stebru, so okrog vratu navezali tablico z navedenim popisom zločinov ter jih privezali na steber. Mimoidoči so kaznovanega zasmehovali, zmerjali, pljuvali in kamenjali. Največkrat so se kazni izvajale ob nedeljah, ko so ljudje hodili k maši. Kaznjenci so bili lahko na kamen privezani tudi več dni.
