LJUBLJANA – Četudi odškodninski zahtevek ni pretiran, in v primeru popolnoma nepotrebne tragične smrti komaj 19-letnega Gašperja Antloge iz Ložnice pri Žalcu zagotovo ni, tožene stranke v svetu slovenskega pravdnega sodstva skoraj nikoli ne prevzamejo odškodninske odgovornosti za nekaj, kar se je domnevno zgodilo po njihovi krivdi.
Mladeniču je 21. februarja 2009 na Voglu spodrsnilo na razgledni ploščadi, s katere je omahnil v prepad, mrtev pa je obležal 800 metrov nižje. Njegovi najbližji so prepričani, da se to ne bi zgodilo, če bi na popolnoma nezaščiten previs opozarjale opozorilne table, ne pa da je, smo na sodišču slišali včeraj, reklamna tabla celo vabila obiskovalce, naj si z roba prepada ogledujejo lepote slovenskih gora. »Zdaj je tam popolnoma drugače,« trdi Gašperjev oče Franc. »Vse je zaščiteno in postavljeni so opozorilni znaki. Če bi bila ogledna točka že tedaj tako zavarovana, bi bil Gašper še živ.«
Priznavajo 30-odstotni soprispevek Gašperja
Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča se je začelo sojenje v odškodninski tožbi, ki jo je za Gašperjeve svojce vložil mariborski odvetnik Robert Pungerl. Oče Franc, mati Bojana in brat Iztok zahtevajo po 9000 evrov odškodnine od lastnikov zemljišča, s katerega je mladi študent visoke šole za zdravstvo omahnil v smrt. Ker gre za območje, ki je na stičišču treh parcel s tremi lastniki, so tudi toženi trije: Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas pri Bohinju, družba Dunis, d. o. o., ter Republika Slovenija.
Kot smo pred poravnavnim narokom izvedeli od odvetnika Antlogovih, njegove stranke priznavajo tudi 30-odstotni soprispevek Gašperja k temu, kar se mu je zgodilo, vendar pa morajo po njihovem vsaj 70-odstotno odgovornost sprejeti tudi tisti, ki so toženi. A se ti upirajo na vse kriplje. Zastopnika Dunisa sicer sploh ni bilo na sodišče, sta pa pred sodnico Majo Jurič v bran svojima strankama stopila pravobranilec Jure Groznik za državo in odvetnica Mojca Košir za zadrugo.
Ne verjame zapisanemu v tožbi
Kajpak sta združeno napadla tožbo, po mnenju pravobranilca je bila ta vložena celo prepozno, a ga je sodnica zavrnila, da je bilo vse v najlepšem redu. Sicer pa, tako odvetnik države, »v goratem svetu veljajo posebna pravila vedenja, zato je bil bistven tudi prispevek pokojnega«, je Groznik poskušal vso krivdo za padec zvaliti na Gašperja. Ne verjame zapisanemu v tožbi, da je na razgledno ploščad vabila reklamna tabla, ampak tistemu, kar baje trdijo v Dunisu: »In tudi Republika Slovenija trdi enako, da je na objektu hotela Vogel celo opozorilo o nevarnosti padca v globino.«
Taktika je jasna
Že v naroku, ki je kajpak propadel in se bo nadaljeval 28. marca, pa je postala jasna taktika, ki jo bodo ubrale vse tri tožene stranke. Zanima jih, kako bodo Antlogovi sploh dokazali, da je Gašperju res zdrsnilo prav na tistem kraju, kjer je stičišče njihovih parcel. Meje med nepremičninami tam kajpak sploh niso vidne, trdijo, in, tako pravobranilec, država trdi, da se sploh ni zgodilo na njenem ozemlju.
