LJUBLJANA –Točno 73 dni nas loči do začetka prvih evropskih iger, gostil pa jih bo z nafto prepojeni Azerbajdžan. Tam še imajo denar, drugje precej manj za take ali drugačne manifestacije. »Evropa je bila edina celina, ki ni imela kontinentalnih iger. Vsi jih imajo in zdaj bodo tudi pri nas,« igram v bran stopi Janez Kocijančič, eden izmed vodilnih mož Evropskega olimpijskega gibanja oz. uradno podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev. Včasih se je zdela Evropa kar premočna, da bi imela lastne igre. Kljub temu da je premogla le osem odstotkov prebivalcev, je na olimpijskih igrah pobrala 70–80 odstotkov medalj. Na igrah v Pekingu je ta odstotek padel pod polovico, na 48 odstotkov. »Evropa izgublja, prej je imela vse. Zdi se, da so se v Moku bali, da bi evropske igre s svojo premočjo ogrozile olimpijske,« nadaljuje Kocijančič, ki meni, da je napočil čas, da se Evropa postavi zase.
»Ideja je dobra, ker EU nima kontinentalnih večpanožnih iger, podobno, kot to poznata Amerika, Azija ali pa države Commonwealtha, in glede na kakovost športa v Evropi je to vsebinsko smiselno. Vsekakor bo v razvoju treba še bolj uskladiti tekmovalne koledarje s čim več mednarodnimi federacijami, tako da bo to tekmovanje za njih pomenilo pomemben del sistema, kot na primer kvalifikacijsko tekmovanje za OI ali rang evropskega prvenstva. To je tudi eden izmed ključnih izzivov za prihodnost poleg stroškovne vzdržnosti,« pa igre oceni Brane Dmitrovič z OKS.
Brez kotizacije
»Azerbajdžan je kandidiral za olimpijske igre, premore vso infrastrukturo pa tudi s sredstvi zaradi naravnih bogastev nima težav. Ponudili so se, skorajda soglasno smo sprejeli njihovo ponudbo, Baku pa bo gostil prve evropske igre,« izvemo, kako je deželica na samcatem jugovzhodnem robu Evrope prišla do tekmovanja. »Ne želimo kopije olimpijskih iger, ampak vsake evropske igre prilagoditi deželi, ki gosti tekmovanje. Ne gre za sistem dragih kandidatur, kar se pogosto očita olimpijskemu gibanju. Tega ne želimo ponavljati,« je jasen Kocijančič. Zunanji opazovalci menijo, da bodo igre organizatorje stale okoli 1,5 milijarde evrov. Gostitelj evropskih iger ni primoran plačati kotizacije, kar je npr. praksa, Sloveniji precej znana, v košarki in univerzijadi. So pa organizatorji v zameno za televizijske in marketinške pravice odšteli evropskemu komiteju 25 milijonov evrov. Po Kocijančičevih besedah bo šel ta denar evropskim športnim zvezam in nacionalnim komitejem. Tega se nadejajo tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije. Kocijančič opozori, da bo udeležba Slovenijo stala 300.000 evrov, okoli 50.000 jih bodo organizatorji povrnili. Za nameček bodo olimpijski komiteji dodatno nagrajeni z bonusi za mesta do 8. ali višje.
Šef bo Pegan
Tekmovanje v 20 panogah bo potekalo med 12. in 28. junijem, slovesnost ob odprtju pa bo na osrednjem stadionu v Bakuju, ki po obliki spominja na Bayernovo Alianz Areno. Tekmovalo bo okoli 6000 športnic in športnikov, prvič tudi tisti s Kosova, skupaj bo nastopilo 49 držav. Kocijančič opozarja na tekmovalni namen. Še posebno ker bodo evropske igre leto dni pred olimpijskimi. »To bo primerno tekmovanje za lov na olimpijsko normo.« Še več – karateisti so se odločili, da bodo evropsko prvenstvo iz Glasgowa izpeljali kar v okviru iger. Slovensko reprezentanco bo vodil Aljaž Pegan, ki ga je že lani na ta položaj imenoval IO OKS. Norme za nastop v Bakuju so določene po športih in so jih oblikovale evropske federacije, obdobje za dosego norm je odprto do aprila, posamezne panoge pa so že končale kvalifikacije. Do zdaj so naši izpolnili kriterije v plavanju, lokostrelstvu, košarki 3x3, boksu, kajaku na mirnih vodah, kolesarstvu (cestno in gorsko), gimnastiki, sambu (ruska rokoborba), strelstvu, triatlonu in rokoborbi. Čakamo še badminton, vaterpolo, judo, karate, tekvondo, namizni tenis. Norme se pridobijo na posebno določenih tekmovanjih ali z uvrstitvijo na jakostnih lestvicah, podobno kot za olimpijske igre.
Slovenija premajhna
Nekdanji prvi šef olimpijskega gibanja v Sloveniji zanika, da bi bili kampanja in promocija tekmovanja slabi ali pomanjkljivi. »Bližje ko je tekmovanje, več se govori o njem. To vidim tudi iz rednih pregledov medijev in tiska, ki ga prejemam.« »Verjetno bo v prihodnosti to bolje, za kar se bo trudil tudi Olimpijski komite Slovenije,« na to temo pove OKS. Ambicij pa vodilnim možem z našo Kocko na čelu ne manjka. »Uveljavili bi se radi kot drugo najpomembnejše tekmovanje, takoj za olimpijskimi igrami! Evropa ima kaj pokazati,« sklene naš sogovornik. Bolj ali manj je že znano, da bodo prihodnje igre leta 2019 v Amsterdamu. Slovenija ne razmišlja, da bi kandidirala za organizacijo takega tekmovanja. »Nimamo pogojev za izvedbo. Predvideva se namreč udeležba do 6000 športnikov in 3000 spremljevalcev, poleg tega seveda še vsa logistika, mediji, obiskovalci, skratka OI v malem,« opozarja OKS.
Korist od Kocke
Slovenija ima na položaju podpredsednika Evropskih olimpijskih komitejev Janeza Kocijančiča. »Neposredno g. Kocijančič seveda ne more koristiti Sloveniji, a vsekakor je njegova vplivna prisotnost pomembna, da lahko znotraj tega projekta vpliva na ustrezen potek projekta v smeri, ki ustreza tako Sloveniji kot tudi drugim manjšim evropskim državam,« še povedo na OKS.
Priprava na Baku
Mojster za fizično pripravo ter rehabilitacijo Mitja Bračič je leto dni vodil inštitut za medicino športa, športno diagnostiko in rehabilitacijo v tamkajšnji prestolnici Baku. Prepričan je, da bo Azerbajdžan dobro pripravil tekmovanje, danes pa Bračič prav na evropske igre pripravlja Majlindo Kelmendi, izvrstno kosovsko judoistko in dvakratno svetovno prvakinjo. Barve Azerbajdžana od lani brani naš kajakaš Jure Meglič.
Posel tudi za Slovence
Nekaj bodo od igre imeli tudi slovenski gospodarstveniki, ki so na tem koncu sveta cenjeni. Tako je Alples s pohištvom opremil bodočo olimpijsko vas s 3500 ležišči.
