Za ene veliki šmaren, za druge prost dan

LJUBLJANA – Veliki šmaren je v slovenski verski tradiciji močno zakoreninjen. Sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, od mogočnih katedral do romarskih in vaških cerkva. Od leta 1992 je praznik Marijinega vnebovzetja v Sloveniji dela prost dan.

Romarska središča bodo oblegana

Ob prazniku bodo po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti. Največja, ki vsako leto privabi največ ljudi, bo na Brezjah, kjer bo maševal ljubljanski nadškof Anton Stres.

Veliko romarjev pričakujejo tudi na Sveti gori, Ptujski gori in v drugih Marijinih svetiščih. Tudi nekdanji nadškof Franc Rode se ob prazniku mudi v Sloveniji. Mašo bo daroval v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah.