LJUBLJANA – Prav je dati bogu, kar je božjega, in cesarju, kar naj bi bilo cesarjevega, da le ta vodi državo, gradi ceste in nas brani. A hudič je, če pobiranje davkov postane veseljaška folklora, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača. Roza in Nikola Trstenjak z Ulice Manice Komanove 29 v Vižmarjah v Ljubljani za uporabo stavbnega zemljišča plačujeta čez 200 evrov na leto. Nič narobe, če ne bi eni sosedje plačevali kar četrtine manj, drugi pa celo polovice manj. Pa so hiše do centimetra enake, ena med njimi celo večja.
Eni 100, drugi čez 200 evrov
Danes 63-letna Roza in 67-letni elektroinštalater Nikola v svoji vrstni hiši uživata zasluženi pokoj. V enem delu živi sin z družino. »Prostora je za vse dovolj,« pove Nikola, hiša je namreč velika 160 kvadratnih metrov.
Nikola pove, da so šest kot jajce jajcu enakih vrstnih hiš v nizu gradili leta 1965. Za tiste čase izjemno moderne so zahtevale velik vložek: »Spominjam se, da smo samo za komunalni prispevek dali 40 plač.«
Z ulice je vhod v veliko polkletno garažo in z nekaj stopnicami rahlo dvignjen še v stanovanjski del.
Do danes so nekateri sosedje zaradi prostorske stiske hiše malce povišali, a v osnovi so ostale enake. Na drugi strani je izhod na velik vrt, kjer si Roza in Nikola pridelata vso zelenjavo.
Vse bi bilo naravnost idilično, če se Nikola nekega dne ne bi vprašal, koliko pa drugi plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, t. i. NUSZ, ki ga določi vsaka občina posebej. Mimogrede, to ni nepremičninski davek, o katerem se v zadnjem času veliko govori. Če bo kdaj sprejet, bo to morda celo dodaten davek.
Nikola položi usnjeno aktovko na mizo in nam pomoli položnico za odmero NUSZ za 51,24 evra. »Ker se vsote, ki presegajo 200 evrov, delijo na štiri dele, plačava skupno 205 evrov nadomestila za zemljišče,« pojasni Nikola.
A nekaj mu ni dalo miru in je povprašal sosede, koliko plačajo.
»Sosedje – lastniki začetne hiše v nizu na številki 23 plačujejo 160 evrov na leto, na št. 25 in 27 prav tako 160, midva na 29 kot rečeno 205, toda naslednji sosedje na št. 31, kot so mi povedali, plačajo približno 100, na št. 33 pa 104.«
Nikola je povprašal malo naokoli in v hiši nasproti izvedel, da plačujejo 108 evrov.
Pa jih anonimno prijavite!
Nikola si je vzel čas in šel na občino v Ljubljano, »da povprašam, kje je logika, zakaj v enakih hišah plačujemo eni več, drugi manj«.
Spominja se, da je potrkal na vrata sobe št. 411: »To sem si zapomnil. Uradnik me je prijazno sprejel in hitro povedal: 'Vi plačujete prav, vaši sosedje plačujejo premalo.'«
Nikola je začudeno vprašal, od kod taka napaka. »Uradnik mi je prijazno rekel: 'Veste kaj, najbolje je, da jih vi anonimno prijavite.' Takrat me je zmrazilo.«
Nikola takega odgovora ni pričakoval, vse življenje je bil odgovoren možak, ne nazadnje ga je k temu vseskozi silil njegov poklic. Mimogrede, dokumenti od leta 1965 naprej so bili v usnjeni aktovki zloženi po nemško.
»Česa takega nisem pričakoval. Rekel sem mu, kako si to predstavlja, zakaj bi jaz sosede ovajal, saj niso nič krivi. Resnično nisem vedel, kaj se gre,« nam je začudeno pripovedoval Trstenjak, ki do danes ni izvedel, zakaj taka razlika v plačevanju nadomestila. Po besedah Nikole se je uradnik zadnji trenutek potegnil nazaj.
Zaprli dostop do vrta
»Smeje se sprašujeva, ali nam niso morda posebej zaračunali kleti ali pa prekrivanja strehe... ni razumljivo. Problem je le, da je nam upokojencem tudi 50 evrov veliko. Se pa v tej državi ničemur več ne čudim. «
Malce smo zastrigli z ušesi in Nikola je povedal: »Vsega smo navajeni. Med drugim nimamo dostopa do vrta z druge strani, kar je pri vrstnih hišah običajno.«
Ob gradnji je seveda mimo peljala cesta, pa sta prišli osamosvojitev in denacionalizacija.
»Država je vrnila lastniku parcelo, prek katere smo imeli dovoz. Vprašali smo ga, ali bi prodal, pa ni bil za to. Prodal je drugemu. Zdaj je, kar je, štiri hiše v nizu tako nimamo dostopa.«
Nikola je nekaj časa hodil po uradih in poskušal stvari rešiti s papirji, po pošteni formalnipravno poti.
»Pa sem odnehal. Obljube, zgodilo se ni nič.«
Pojasnilo z MOL
Z oddelka za ravnanje z nepremičninami mestne uprave smo dobili naslednje pojasnilo: »Na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) so zavezanci dolžni sporočiti pristojnemu organu vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine NUSZ, in sicer najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Mestna občina Ljubljana vsako leto januarja objavi javno naznanilo, s katerim pozove zavezance k sporočitvi sprememb za odmero NUSZ. Vloge, ki jih MOL prejme pred oddajo podatkov za odmero NUSZ na Finančno upravo Ljubljana, so upoštevane. Če podatki v odločbi niso pravilni, se mora zavezanec pritožiti, da se podatki preverijo in ustrezno popravijo. Glede nepremičnin, ki jih navajate v vprašanju, podatkovna zbirka MOL kaže razlike v zavedenih površinah. Na podlagi prijave krajana smo jih že popravili. Štirim zavezancem smo na podlagi prijave tako že popravili površine po podatkih iz uradnih evidenc REN – registra nepremičnin, dve nepremičnini pa bosta imeli enake površine kot zdaj, saj so bili podatki pravilni. Skladno s tem bo odmerjen NUSZ za prihodnje leto.«