KRANJ – Letos je bilo o ekološki bombi, ki tiktaka na zahodnem obrobju gorenjske metropole, prelitega že veliko črnila in izrečenih še več besed. Ekološko naravnane debate je sprožila namera podjetja Ekorel, ki načrtuje v stražiški industrijski coni Laze gradnjo naprave, s katero bi lahko obdelali 292,2 tone nevarnih odpadkov na dan. Prebivalci Stražišča, ki so za načrte Ekorela izvedeli po golem naključju, so tej nameri ostro nasprotovali, glasna so bila tudi opozorila o neurejeni komunalni infrastrukturi v industrijski coni. Na drugi strani pa so, kmalu po začetku stražiških ekoloških debat, predstavniki kranjske občine in podjetij, ki delujejo v Lazah, pozornost hoteli preusmeriti drugam. Tudi po včerajšnjem sestanku so občinarji in podjetniki s prstom pokazali na odlagališče neslutenih razsežnosti, kamor je kranjska industrija pred kakimi štiridesetimi leti menda odlagala marsikaj. Ti odpadki, katero jedro so domnevno sodi z neznano vsebino, so menda zakopani v neposredni bližini industrijske cone Laze. In iz teh divjih odlagališč baje odtekajo izcedne vode, ki povzročajo onesnaževanje...
Odpadkov za dve nogometni igrišči?
Predstavniki podjetja Ekorel, na katero se je letos zaradi načrtovanja nove naprave za predelavo odpadkov usul plaz kritik in vprašanj, so nam povedali, da so se tudi oni že lotili brskanja po bližnjih gozdovih in iskanja famoznih sodov. »Žled je tudi tu podrl veliko dreves in pod njihovimi koreninami se je ponekod pokazalo, kaj se skriva v zemlji. Opazili smo sode in tudi gumarske izdelke, zakopane v zemljo. Koliko je tega in kaj vse se skriva pod zemljo, nihče ne ve,« so dejali v Ekorelu. Po nekaterih ocenah je z gozdom poraščena površina, pod katero se bojda skrivajo sodi in drugi odpadki, velika za dve nogometni igrišči.
Ne samo podjetniki, tudi kranjski župan Mohor Bogataj je včeraj opozoril na črno odlagališče kranjske industrije: »Na tem območju je bilo narejenih šest odvzemov izcednih voda, a rezultatov analiz še nismo dobili. Ker gre za državno zemljišče, bomo z rezultati seznanili državo in jo pozvali, naj poskrbi za ureditev območja.« Sočasno je župan Bogataj poudaril, da so že naredili prve korake k urejanju komunalne infrastrukture na območju cone Laze.
Divje odlagališče ni alibi za vse!
Temu, da so za onesnaževanje okolja krivi le famozni sodi, v Iniciativi za zeleno Stražišče ne verjamejo. »Zagotovo so odpadki, ki se po pričanju starejših domačinov skrivajo v tukajšnjih gozdovih, krivi za del onesnaženja, vendar divje odlagališče ne more biti alibi za vse onesnaževanje in za vse tisto, kar se dogaja v industrijski coni Laze. Ravno zaradi te cone se je stanje vodotokov v zadnjih desetih letih zagotovo poslabšalo,« je znova opozoril Marko Špolad, eden od motorjev Iniciative za zeleno Stražišče.
Kot smo že poročali, domačini že več kot desetletje s fotografijami in videoposnetki dokumentirajo nenavadne barve, madeže in izcedke, ki jih je najti v potočku blizu cone Laze. Vseh krivcev za onesnaževanje, na katero že leta opozarjajo prebivalci Stražišča, brez dvoma nihče ne more izslediti. Se pa mnogi strinjajo, da bo veliko narejenega že takrat, ko bodo iz stražiških gozdov odnesli še zadnji sod, ki se skriva pod gozdnato površino. Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo in koliko bo odstranjevanje temne preteklosti kranjske industrije stalo, nam včeraj ni znal odgovoriti nihče.
Dovoljenje za 292 ton odpadkov še ni izdano Ekološke debate je v Stražišču pri Kranju letos povzročila namera podjetja Ekorel, ki namerava pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za napravo. Ta sodobna naprava bi lahko obdelala 292,2 tone nevarnih odpadkov na dan (torej zaoljene vode in mulja). Ker je strnjeno naselje od podjetja Ekorel oddaljeno le kakih sto metrov, so prebivalci Stražišča še posebno zastrigli ob informaciji, da lahko ta naprava povzroča onesnaženje okolja večjega obsega. Samo Krč, direktor podjejta Ekorel, je včeraj pojasnil, da postopki za pridobitev okoljskega dovoljenja še potekajo: »Konec aprila smo dobili fascikel s pripombami, na katere bomo odgovorili do 23. maja.« |