V januarju smo na ravni EU zaščitili kranjsko klobaso, to je že 22. slovenski proizvod od 1200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU in za Slovenijo že 11. z geografsko označbo. Kranjska klobasa naj bi bila poltrajna mesna klobasa iz nasoljenega in zmletega svinjskega mesa in hrbtne slanine, nadišavljena s česnom, poprom in dimom. Prav tako geografsko zaščiteni tolminski sir, imenovan tolminc, naj bi bil okrogel hlebec, gladke, svetlo rumene skorje, zoren, pikanten, z okusom po orehih... Kraški pršut smo geografsko zaščitili leta 2012, sušen 12 ali celo 16 mesecev na kraški burji ..., omenimo še zgornjesavinjski želodec ali prekmursko tünko, ko meso potopijo v mast, da preživi zimo.
Pred tedni mi je mesar Jože podaril kozjanski štuc, za pedenj dolgo suho klobaso, ki so jo kozjanski kmetje pripravljali ob kolinah. Tanjša kot kranjska, ravno prav velika za v žep suknje, posebej se prilega na debelo rezino kruha, nekoč malica koscev in knapov! Tudi to bomo poskusili zaščititi. Zakaj pa ne? Slovenski zaščiteni proizvodi (bo kozjanski štuc 23.?) ob trenutni gospodarski situaciji do neke mere vlivajo nekakšno samozavest. Nekakšno! Tradicionalno je kraški kmet na burji sušil svinjska stegna, da je potem pršut dobro prodal in si kupil kaj drugega, dva pršuta sta veljala celega prašiča. Med božično-novoletnimi prazniki je bil kilogram pršuta od 12 do 17 evrov. Četudi dva šestkilogramska pršuta prodamo po 15 evrov, bomo iztržili 180 evrov, medtem ko jih bomo za 120-kilogramskega pristnega slovenskega krškopoljskega prašiča odšteli 360. Pršut je torej prepoceni. Ponudba pršuta zagotovo ni sorazmerna z rejo prašičev, ki v Sloveniji izumira. Enako verjetno velja za druge mesne produkte. Morda zaradi globalnega trga trenutno bolj udobno živimo, zaščita kmetijskih proizvodov na ravni EU je seveda simpatična zgodba, a kot kaže ne pomeni rešitve za domače kmetijstvo. Kot kaže, se ponavlja zgodba o ceni kilograma pšenice in žemlji, ki bi morala biti enaka, da bi kmet, pek ter trgovec dobili vsak svoj pošteni delež. Danes je žemlja dvakrat dražja od pšenice. Bi morali pršut spet jesti le ob praznikih?!