LJUBLJANA – Davek na nepremičnine še vedno razburja, vse bolj pa so zaskrbljeni tudi v Združenju lastnikov nepremičnin (ZLAN) saj pravijo, da se vsebina osnutka zakona s koalicijskimi usklajevanji vse bolj odmika od strokovno utemeljene rešitve. ZLAN poudarja, da davku na nepremičnine ne nasprotujejo, saj je obstoječi sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomanjkljiv. Skrbi jih predvsem to, pravi predsednik združenja Urh Bahovec, da bo davek za nepremičnine postal davek za polnjenje proračunske luknje. In to kljub zagotovilom, da se uvedba davka ne bo izrabila za bistveno povečanje davčne obremenitve zavezancev.
Bahovec pravi, da je čas sprejetja davka neprimeren, saj se ga sprejema v času hude javnofinančne stiske in je podvržen protikrizni logiki. Davek pa bo ostal v rabi tudi, ko bo kriza končana: »Za čas krize bi bilo bolje uvesti krizni davek, ki bi bil časovno omejen. Namesto tega pa bodo z nepremičninskim davkom polnili proračun.«
V ZLAN zato menijo, da bi moral biti ta zakon kot sistemski predpis čim bolj splošen in zajeti vse lastnike ali uporabnike nepremičnin, imeti čim manj izjem in določati nižje stopnje, kot je zdaj predlagano.
Ocene vrednosti nepremičnine se ne more izpodbijati
Na to, da bo davek ostal tudi, ko bo kriza končana, je opozoril tudi tajnik združenja Aleksander Pavšler ter dodal, da so davčne stopnje postavljene na pamet, tako da bo država zbrala dodatnih 200 milijonov davka. Ne strinjajo se s tem, da davek ni odvisen od dohodka zavezancev, »saj bo lahko mnoge pahnil prek roba preživetja«. Pavšler pravi: »Nikogar ne zanima, kako bodo ljudje plačali, dokler bo država dobila 200 milijonov.« Sporno se mu zdi tudi to, da se občine lahko same odločijo za znižanje ali dvig davčne stopnje. Poudaril je tudi, da se lastniki lahko pritožijo zgolj takrat, če je neustrezno vrednotenje posledica napačnih podatkov o nepremičnini, ne morejo pa se pritožiti na samo oceno nepremičnine, če so vsi podatki o nepremičnini pravilni. V zakonu tako ni predvideno, da bi nekdo oceno vrednosti nepremičnine izpodbijal s sodnim cenilcem.
Zakon privedel do absurdnih situacij
Podpredsednik Edo Pirkmajer je izpostavil, da bo zakon privedel do absurdnih situacij: »Če bo nekdo na primer za 100.000 evrov kupil nepremičnino podjetja v stečaju, GURS pa je nepremičnino ocenil na 250.000, bo plačal davek od vrednosti, ki jo je določil GURS.« Opozoril je, da podatki registra nepremičnin vsebujejo številne napake, zlasti na področju zazidljivih zemljišč, kar pa lahko privede do neenakopravne obravnave davčnih zavezancev. Pirkmajer je opozoril, da se za davčno osnovo namesto tržne vrednosti nepremičnin postavlja posplošeno tržno vrednost, ki pa da lahko v posameznih primerih dopušča bistveno višje vrednosti, kot dejansko so.
»Določene nepremičnine so evidentirane kot sadovnjaki, v resnici pa so vile,« pravi Pirkmajer.
Zakon prav tako določa, da mora davek plačati lastnik nepremičnine. Slednje je sporno, če je nosilec ekonomskih interesov nepremičnine kdo drug in ne lastnik. Tu gre predvsem za nosilce osebnih služnosti, kot so užitek, raba in služnost stanovanja, ki bi morali biti neposredno zavezani plačati davek na nepremičnino.
Več fiktivnih najemnih pogodb
Izpostavil je tudi problem praznih stanovanj: »Ali se želi doseči, da bo v prazno stanovanje prišel najemnik? Zakaj pa ne pride? Na trgu je dovolj najemnih stanovanj, ki se ne oddajajo. Torej najemniki ne morejo plačati tržne najemnine. Po predlogu zakona pa je nerezidenčno tisto stanovanje, ki ni oddano za tržno najemnino,« je dejal Pirkmajer in dodal, da bo prišlo do izigravanj. Prepričan je tudi, da se bo povečalo število fiktivnih najemnih pogodb, zato da lastniki ne bodo plačali višjega davka za prazno stanovanje.
Če ljudje ne bodo mogli plačevati davka nepremičnine, bodo bili prisiljeni te prodati, vendar Pirkmajer ob tem opozarja: »Če bodo vsi prodajali, nihče ne bo kupoval. Na trgu bo preveč nepremičnin, povpraševanja pa kljub nizkim cenam ne bo.«
Merjene moči lobijev
Pirkmajer se je obregnil tudi ob lobije, ki pritiskajo na vlado: »Gre zgolj za merjenje moči lobijev. Gre za to, kdo ima kakšen traktor. Ravno to pa kaže, kako nepremišljen je ta davek. Če bi bil premišljen, ne bi mogli lobiji kar na pamet doseči bistvenega znižanja davka za svoje nepremičnine.«
