Večji del decembra je več sonca prinesel višje ležečim predelom, kotline so ostajale pod meglenim pokrovom. Oblečena v ivje je pokrajina dobivala prazničen videz, snežne odeje pa božični utrip ni priklical.
Temperature zraka v visokogorju so se konec prve in v drugi dekadi decembra približale najvišjim izmerjenim povprečnim temperaturam v obdobju 1991–2010 in jih tudi presegle. V kotlinah je bilo hladno. Sneg je v visokogorju Julijskih Alp, kjer je od 80 do okoli 110 cm snega, na 1500 m, tudi drugod po naših gorah, do okoli 40 cm. Omembe vredna snežna odeja sega do nadmorske višine okoli 1400 m, v senčnih legah nižje, v Ratečah 4 cm.
Predbožični konec tedna je prinesel celo nekaj rahlega dežja, v višjih legah je snežilo. Tudi jutranji hlad je ostajal, le temperature zraka so se v oblačnosti nekoliko dvignile. Verjetnost, da bi bil božič bel z vsaj 1 cm snega, je v osrednji Sloveniji od 30- do 40-%. Zeleni božiči si v zadnjih letih v nižinah kar sledijo, med letoma 2008 in 2012 v Ljubljani ni bilo snega na božični dan.
25. december 1981 Po večdnevnem sneženju so zjutraj na številnih meteoroloških postajah v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili najvišjo decembrsko snežno odejo od začetka meritev. V Logu pod Mangartom je dosegla višino 135 cm, v Stari Fužini 126 cm, v Zgornji Sorici 107 cm, v Mojstrani 97 cm, v Bovcu 83 cm, v Idriji 78 cm in v Logatcu 66 cm. 25. december 2009 Izjemno obilno deževje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo 22. decembra, je končno ponehalo. Zaradi dežja in taljenja snega so bile ponekod, npr. v Soški dolini, Bohinju in povodju Save, velike poplave. Največja petdnevna višina padavin, od 21. decembra zjutraj do 26. decembra zjutraj, je bila izmerjena na Žagi pri Bovcu, kjer je padlo kar 690 mm padavin. Na Voglu so izmerili 611 mm, v Kobaridu 506 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 463 mm, na Zgornjem Jezerskem 377 mm, v Ligu nad Kanalom 363 mm, v Zgornji Sorici nad Železniki 340 mm in v Postojni 268 mm padavin. 25. december 2010 Na Kredarici (2514 m) so izmerili najdebelejšo snežno odejo v decembru v zadnjih desetletjih – 400 cm. |
Zima ne kima
Začela se je meteorološka in tudi koledarska zima. Koledarska traja od 21. decembra (zimski solsticij) do 21. marca (pomladansko enakonočje). Meteorološka vključuje december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust. Letošnja se ni začela s snegom, ki daje čar prazničnemu vzdušju. Na sneženje in snežno odejo v Sloveniji vplivajo številni dejavniki.
V višjih legah je zaradi nižjih temperatur pogostejše kot v nižjih in prav tako se sneg počasneje tali. Na temperaturo zraka vpliva tudi oblika reliefa. V slabo prevetrenih senčnih kotlinah in dolinah, v katere se steka hladen zrak, se lahko obdrži veliko dlje kot na prisojnih pobočjih in grebenih.
Na izpostavljenih legah, kjer so pogosti močni vetrovi, se snežne razmere že na zelo majhnih razdaljah močno spremenijo. V visokogorju leži snežna odeja v povprečju dlje kot 200 dni v sezoni, v nižinah osrednje Slovenije pa v povprečju od 20 do 60 dni na sezono. V nižinah je najpogostejša januarja, nekoliko manj februarja in decembra, še manj novembra, marca in aprila.
V gorskem svetu je ta čas seveda daljši. Maksimalna višina snežne odeje s povratno dobo 50 let je po kotlinah vzhodne Slovenije od 50 do 75 cm, v Ljubljanski kotlini in predalpskih dolinah od 100 do 150 cm, v alpskih dolinah tudi do 300 cm, medtem ko v visokogorju maksimalna višina snežne odeje lahko presega 5 m (leta 2001 tudi več kot 7 m).
Ljudske božične modrosti
Vreme ob božiču se je vtkalo v vremenske pregovore. Pobrskali smo po meteorološkem arhivu in preverili, ali držijo znani pregovori.
Božična noč zelena, velika noč snežena: V letih 2009, 2006, 2005, 2004 in 2002 je bila zelena, vendar niti za veliko noč ni bilo snega. Leta 2008 pa se je pregovor potrdil. Med 22. in 25. marcem 2008 je bil v Ljubljani sneg. Najtoplejši božič s povprečno temperaturo zraka 10,3 °C in najvišjo dnevno temperaturo zraka 16,2 °C je prinesel toplo veliko noč leta 2010. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje: Če vzamemo za primer leto 2009, ko je za božič močno deževalo, lahko rečemo, da se je pregovor uresničil, saj je bila leta 2010 prava moča s katastrofalnimi poplavami.
Če se jé za božič potico v izbi, potem se jé velikonočni kruh na prostem: To je držalo leta 2001, ko je bil zelo hladen božič, za veliko noč pa je bilo toplo. Prav tako je bilo tudi leta 1961, ko je bil v Ljubljani najhladnejši božič s povprečno dnevno temperaturo zraka –10,3 °C.
Pregovori, ki napovedujejo prihodnjo letino Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer. Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec. Svetle božične noči z žitom temne, temne božične noči pa svetle. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati. Božični dež vzame rž. |
Napoved od 26.do 31. decembra
Nad zahodno in srednjo Evropo bo obsežno ciklonsko območje, v četrtek bo nad severnim Sredozemljem sekundarni ciklon z vremensko fronto. Konec tedna pričakujemo vpliv naslednje vremenske fronte. V prvih dneh prihodnjega tedna pa se bo nad osrednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega tlaka.
V četrtek bo oblačno s padavinami, meja sneženja se v večjem delu države ne bo spuščala pod 1000 m nad morjem. V petek bo suho, v soboto in nedeljo bodo spet občasno padavine. V ponedeljek in torek kaže na bolj suho vreme.
