LJUBLJANA – Potem ko so rezultate stresnih testov bank po objavi rezultatov komentirali ekonomisti, gospodarstveniki in politiki, sta si dan ali dva umika od javnosti privoščila predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik države Borut Pahor. Bratuškova se je včeraj pojavila na Radiu Slovenije in obljubila, da bo razkrito, kdo je kriv za bančne luknje, nato pa v oddaji Odmevi še to, da bodo sledili pravni ukrepi, medtem ko je Pahor danes objavil izjavo glede stresnih testov.
Problemi slovenskega bančnega sistema so po mnenju predsednika Pahorja zelo resni, vendar še tolikšni, da jih lahko rešimo sami. To je namreč zapisal v danes objavljeni izjavi glede rezultatov bančnih stresnih testov in ravnanja države v prihodnje. Tudi Pahor ponavlja stališče premierke Alenke Bratušek, da je (kljub skoraj pet milijarde evrov veliki bančni luknji) dobro, da za sanacijo bank ne bomo odvisni od tuje pomoči. Če krize ne bi rešili sami in ostali gospodar svoje usode, bi bilo to neodgovorno, je prepričan.
»V tem tednu sta bili domača in mednarodna javnost uradno seznanjeni z rezultati obremenitvenih pregledov slovenskih bank. V zvezi s tem sem se v zadnjih dveh dneh o njih in nadaljnjem ravnanju slovenskih političnih in bančnih oblasti temeljito pogovoril s predsednico vlade Alenko Bratušek in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Problemi slovenskega bančnega sistema so zelo resni, vendar v mejah, da jih lahko rešimo sami. Dobro je, da za sanacijo bank ne bomo odvisni od tuje pomoči. Vendar pa je breme lastnega reševanja za naše državljane veliko. Zato se mora država zastavljenih nalog lotiti skrajno odgovorno, premišljeno in dosledno. Cilj strateškega ukrepanja države je, da z uspešno sanacijo bančnega sistema znova vzpostavi normalne finančne okvire za okrevanje slovenskega gospodarstva. Šele s tem bomo dokazali, da smo pametno in odgovorno investirali denar davkoplačevalcev v ozdravitev bančnega sistema in njegovo normalno servisiranje gospodarstva in prebivalcev. Slovenija sama nima zadostnih finančnih sredstev, če hočemo bistveno pospešiti in okrepiti njeno modernizacijo. Po mojem je potrebno, skladno z merili evropske komisije, privatizirati državne banke in privabiti tuje vlagatelje, ne le v banke, marveč v oživitev gospodarstva nasploh. Zelo pomembno pa je, da hkrati z dokapitalizacijo in učinkovitim prestrukturiranjem bank ne zanemarimo enako pomembnih nalog, če naj bo po izhodu iz krize naša družba in država modernejša in učinkovitejša. Mislim na paket prepotrebnih strukturnih reform (npr. na reformo zdravstvenega sistema), ki so zelo zahtevne in terjajo širše družbeno soglasje. V tem smislu se zanašam na skupno stališče z zadnjega srečanja voditeljev parlamentarnih strank 2. decembra. Soglašali smo, da parlamentarne stranke na ravni njihovih pristojnih organov v začetku prihodnjega leta sprejmejo odločitve, kaj naj bi bila vsebina in način sodelovanja parlamentarnih strank za modernizacijo slovenske družbe in države. V kolikor bi spomladi prihodnje leto stranke tak ustni ali pisni dogovor tudi dosegle, bi z zmernim optimizmom lahko napovedali, da bo leto 2014 leto preloma, začetek novega obdobja, ko bodo začele iti stvari na bolje. Osebno nisem bil nikoli bolj prepričan kot zdaj, da je potrebno delati skupaj in na široki fronti dogovorjenih nalog. Del te široke fronte zadeva tudi uspešno delovanje in krepitev pravne države. V sanacijo bančnega sistema ne gremo samo zavoljo globalne finančne krize, temveč tudi zaradi lastnih napak v času tranzicije. Davkoplačevalci, ki bodo s svojim denarjem ozdravili banke, upravičeno pričakujejo, da bodo institucije pravne države neodvisno in dosledno sankcionirale tiste, ki so s svojim protipravnim ravnanjem poglobili posledice te hude krize. V govoru ob dnevu državnosti sredi iztekajočega se leta sem poudaril pomembnost tega, da krizo rešimo sami in ostanemo gospodar svoje usode. To priložnost, ne glede na zahtevne in resne razmere, vendarle imamo. Bilo bi neodgovorno, če je ne bi zgrabili in uresničili. V nedeljo se bo svet dokončno poslovil od ikone boja za svobodo, enakopravnost in spravo, Nelsona Mandele. Morda je za naše razmere in prav v tem trenutku zelo navdihujoča njegova misel, da »se zdijo stvari nemogoče, dokler jih ne naredimo«. |
