MOKRONOG – Ni jih veliko Francozov, ki bi poleti zašli v Mokronog, kraj na Dolenjskem, ki premore 700 duš. Tam mimo teče reka Mirna, železnico pa so začeli graditi na začetku 20. stoletja, sprva do Krmelja in premogovnika, potem tja do Sevnice. Da je mogoče v te konce priti tudi po zraku, smo pisali v prvih dneh aprila. Takrat smo razkrili zgodbo o čudežnem helijevem balonu, ki je s pomočjo zračnih mas v dobrem dnevu priletel na Dolenjsko iz Francije. Našel ga je kmet Branko Kos iz Martinje vasi pri Mokronogu. Na njegov travnik, prvega aprila je marljivi Branko po njem trosil pravi domači hlevski gnoj, je priletel iz francoskega kraja Porcelette.
Iz dežele sirov in dobrega vina ga je poslala Melissa, namenjen je bil njenemu srčnemu izbrancu Alexandru, ki je 31. marca slavil rojstni dan. Na njem je bilo posvetilo. Prav to posvetilo in balon pa je moral najditelj balona poslati njenemu Alexandru. Naključje je hotelo, da je ta balon našel in tudi poslal nazaj v Francijo ravno naš Branko, ki živi skoraj 800 kilometrov proč od francoskega para.
Melissa Cetinski ima 25 let, končala je študij demografije, zaposlena je v vzhodnofrancoskem mestu Metz. Do ušes in še čez, o tem smo se prepričali na obisku v Martinji vasi, je vanjo zaljubljen 39-letni Alexandre Neves, inšpektor in že 22 let prostovoljni gasilec. Poznata se več kot dve leti, našla sta se na pustnem karnevalu, od lanskega novembra sta tudi uradno par. |
»Rada bi spoznala Branka in njegovo družino, da se jim zahvaliva za vse, kar sta storila za naju,« nam je pred dvema mesecema povedala Melissa. Prepričana je bila, da bosta kmalu našla čas in pripotovala v naše konce. Rečeno storjeno, v minulih dneh sta se mudila pri Kosovih! »Hotela sva priti avgusta, a je Brankova hči Tamara dejala, da je takrat ne bo doma,« Melissa pove, zakaj sta v Slovenijo prišla že julija. Tamaro sta potrebovala, ker je vešča tujih jezikov, zato je pomagala pri sporazumevanju. Ker so Francozi minuli torek, 14. julija, praznovali državni praznik, sta si z malo dopusta vzela podaljšani vikend. Štirje dnevi so bili dovolj, da sta se povsem navdušila nad Slovenijo. Na sončno stran Alp sta prišla v slogu zgodbe – po zraku. Iz Francije sta poletela in pristala v Zagrebu, kjer so ju pričakali Kosovi. »Vse je bilo tako spontano in prijetno. Zdelo se nam je, da se poznamo že vrsto let,« Melissa pohvali njune gostitelje, ki so jih sprejeli v teh dneh za svoje.
»Res sem ju bil vesel. Kar nisem mogel verjeti, da sta prišla, zajokal sem od sreče,« pa navdušenja ni kril Branko, ki z ženo in otroki obdeluje veliko kmetijo. Na sosednjem Vinjem vrhu ima vinograd, tudi tja je peljal gosta. »Pomagala sta nam tudi v hlevu, ko smo molzli krave,« pripoveduje Branko, ki pa preveč časa za gosta ni imel, zanju so bili zadolženi hči Tamara ter sinova Branko ter Jan.
Dobrote iz domače kuhinje
»Smo na kmetiji, dela ne manjka. V torek sem se na hitro poslovil od njih, moral sem v vinograd,« Branko ne more iz svoje kože. »Kako? Z rokami!« pa Branko v smehu pove, kako so se sporazumevali. Levji delež pri komunikaciji je opravila Brankova hči Tamara, ki je marljivo in potrpežljivo prevajala. A ko so dobri ljudje na kupu, jezik hitro steče. »Po par dneh smo se nekaj že razumeli, Branko je uporabljal nekaj nemških in angleških besed, pa je šlo,« pravi Melissa.
Brankov sin Jan jim je pokazal čebelnjak, kjer bdi nad 13 družinami. »Jan ve vse o čebelah, pravi ekspert je,« sta pohvalila fanta gosta iz Francije. Branko junior je bil tisti, ki je gosta vozil po okolici. Golobčka nista mogla verjeti, da so na Dolenjskem griči tako posejani, da z vsakega vidiš pet cerkva. »To pa je neverjetno,« je bilo vse, kar je ob tem podatku uspelo izreči prišlekoma, ki sta bila tudi v vinorodnem okolišu Malkovec nad Tržiščem. Brez besed, pa saj med obedom se tako in tako po bontonu ne govori, pa sta ostala ob hrani. Brankova žena Mili je kuhala in prenašala lonce. Sapo jima je vzel zajtrk. Pozabite na žemljice, sir in salamo, na prvi tir na domači mizi v Martinji vasi so prišli piskri s kislim zeljem, ajdovimi žganci in ocvirki. Ko nam to pripovedujeta, jedi niti ne poznata, poimenovati jima jih pomaga Tamara, se Melissi in Alexandru kar iskrijo oči.
Za nameček so ju Kosovi odpeljali še v Gostilno Deu v Mokronogu, na žlikrofe, štruklje in svinjsko ribico. »Jaz bi kar ostal v Sloveniji,« je iskreno povedal Alexander, ki ga je navdušila narava, predvsem pa ljudje. »Vsi ste tako prijazni in nasmejani, predvsem pa umirjeni. Branko se ves čas smeje, ponosen je na svoje delo, rad pokaže, kaj počne,« sta še dodala, preden ju je Mili poklicala h kosilu, potem pa ju je Brankov sin odpeljal v Zagreb, od tam sta odletela nazaj v Francijo.
Morda prideta avgusta spet. Morda se tudi zares poročita. Alexandre je 31. marca letos dejal, da se bosta z Melisso vzela, če se balon vrne. Branko in njegovi domači so poskrbeli, da je balon našel pot nazaj domov. Zdaj je na potezi Alexandre, župan občine Mokronog Trebelno Anton Maver tudi ne bi imel nič proti, Francoza bi z veseljem poročil!