BRASLOVČE – Aniti Stopar, pogumni braslovški osnovnošolki, je uspel prvi od dveh potrebnih velikih metov! S pomočjo ZZZS, donatorjev in dobrih ljudi, ki so pripravljeni nesebično pomagati, so zbrali okoli 60.000 evrov, da bo čez dva meseca lahko odšla na operacijo v ameriški St. Louis. Tam jo čaka drugi veliki met: zahtevni poseg (selektivna dorzalna rizotonomija), da bo po opravljeni terapiji prvič v življenju lahko povsem normalno in samostojno hodila.
Danes enajstletna Anita se je rodila kot nedonošenček. Dihalna stiska pri porodu je poškodovala njene možgane. Živi drugače od vrstnikov, a s starši in starejšim bratom se trudi iti povsem po ustaljenih tirnicah. Znaki cerebralne paralize so se pokazali po dveh letih. Naši zdravniki so družini dejali, naj se čim prej sprijazni z dejstvom, da bo Anita priklenjena na voziček, in naj v okviru tega v čim večji meri uživajo življenje. A nikdar se niso vdali in sprijaznili, kar je bržčas pripomoglo k temu, da so zadeve naposled prišle tako daleč, da jih čaka samo še pot do svetle točke.
Morda bo celo kaj ostalo
Oče Matej in mati Irena sta imela še marca na računu zgolj desetino potrebnih sredstev. Zdaj si lahko že precej oddahneta. Oče priznava, da so v veliki meri imeli tudi srečo, saj jim bo ZZZS pokrila stroške operacije, ki bo stala okoli 38 evrskih tisočakov. »Ortopedsko operacijo in pripomočke po operaciji pokrivamo sami, prav tako potne stroške in stroške bivanja, ki pa jih lahko zahtevamo po vrnitvi v domovino.« Američani so sporočili, da bi poseg lahko opravili 3. oktobra, kar je za starše in družino v celoti kar pravi termin, zato so ga zdravnikom v St. Louisu z veseljem potrdili. »V najboljšem primeru pričakujemo strošek okoli 24.000 evrov do vrnitve v Slovenijo. Natančne številke zbranih sredstev nimamo, po nepopolnih podatkih Škofijskega karitasa ocenjujemo, da bo vsota tam okoli 27.000 do 29.000 evrov. Če nam povrnejo še potne in bivalne stroške, bomo s preostankom denarja lahko financirali še poldrugo leto terapij, ki jih bo hči morala opraviti,« pove oče, medtem ko mala Anita v jutranjih urah še dremucka v svoji postelji.
Operacija
mora uspeti!
To so njene zadnje počitnice, preden se ji bo življenje pokazalo v drugačni, lepši luči. Vsi trdno verjamejo, da bo operacija uspela. Neusahljiva volja je bila od nekdaj njena in družinska življenjska spremljevalka, starši jo nenehno bodrijo, da vztraja in nima občutka, da se kakor koli razlikuje od vrstnikov – še predlani niti žoge ni mogla zgrabiti, danes počne že skoraj vse, kar so ji dejali, da nikoli ne bo. In čeprav sama hodi samo po kolenih, se ukvarja celo z judom. Toda ničesar ni mogoče storiti čez noč in Anita polovico časa preživi pri zdravnikih.
Da bi ji pomagali, so ji starši njenih sošolcev pred meseci ustanovili iniciativni odbor, na šoli so pripravili dobrodelni koncert, finančno so jim med številnimi drugimi pomagali tudi organizatorji rockerskega festivala Vransko summer night. V preostanku počitnic bo pogumna Anita z družino obiskovala predvsem številne lokalne prireditve po Sloveniji, da bi se kar najbolj sprostila in se pripravila na zahteven poseg, ki se ga sicer že veseli. Strahu pred kirurškim nožem in laserjem nima.
Sošolci ji
bodo pomagali
»Rekel bi, da je celo neučakana. Da bi ji čas čim hitreje minil, si je pripravila zajeten kup knjig. Zavedamo se tudi, da bo po vrnitvi morala kar poprijeti in v šoli nadoknaditi veliko zamujenega. A hkrati vemo, da ji bodo sošolci radi priskočili na pomoč, obiskovala bo še specialno pedagoginjo. Pridna je. Peti razred je končala s samimi peticami,« ponosno pove oče Matej. Ni še povsem jasno, v kakšni zasedbi se bo družina odpravila onkraj luže. Ker je Anitin starejši brat že srednješolec, so tudi v zvezi z njim pomisleki glede zamujene šolske snovi, toda po vsej verjetnosti takšne življenjske izkušnje ne bo kar tako izpustil.
»Na pot se odpravljamo 24. septembra. Poiskali smo najcenejšo možnost potovanja prek Trsta in Rima v Atlanto in naprej do St. Louisa. V tamkajšnji bolnišnici se moramo zglasiti 30. septembra, dan pozneje Anito čaka temeljit pregled, dva dni zatem pa poseg. V bolnišnici nato ostane še pet dni, do 29. oktobra bo morala ostati na terapijah. Domov se vračamo za krompirjeve počitnice. Nekaj dni nam bo hodilo narobe, a bomo rajši najeli apartma in v ZDA počakali, da bodo letalske vozovnice znova padle v cenejši termin.«
V Anitini spletni knjigi obrazov družina sprotno obvešča o vsem, kar se dogaja v zvezi s predvideno operacijo, postopki in procesi, ki so jih morali doslej preživeti. »Vsakdo je lahko na tekočem, če to želi. Veste, mi smo morali ogromno prestati, zato želimo staršem in otrokom s podobnimi problemi s pomočjo naših izkušenj vsaj olajšati delo. Mi smo si morali sami utirati pot,« še pravi Matej.