Za 18 prevozov Stanko dobil povrnjenih 0,51 €

RADENCI – »Vsi pravijo, da delajo po zakonu. Pa naj se tak zakon ukine oziroma spremeni, ne pa da se mora deset ljudi ukvarjati s papirji, da mi na koncu na račun nakažejo vsega skupaj 0,51 evra,« je nad državo razočaran Stanko Ilješ iz Radencev. »Nisem edini, ki me je sram, da živim v takšnem neredu! Nisem edini, ki bi srčno rad, da se takšne in številne anomalije končajo, ker za to ni kriva abstraktna država, ampak nesposobni ljudje, ki jo vodijo, ki vodijo zelo odgovorne institucije! Mali človek je pri vsem tem nemočen in užaloščen in na koncu koncev za vse to edini kriv!« nadaljuje dolgoletni bolnik z revmatoidnim artritisom, ki je marca letos zbolel še za bursitisom levega komolca. Čeprav so njegovi znanci to bolezen hitro pozdravili, se pri njem kar noče in noče, zaradi česar je seveda moral večkrat v bolnišnico.

»Kljub razočaranju, no ja, ne vem, ali je to pravil izraz, zaupam stroki in upam na skorajšnjo ozdravitev te nadležne bolezni! Moj problem tiči drugje,« pravi sogovornik in razloži nadaljevanje zgodbe, ki se konča z 51 evrskimi centi.

Cente bi rad vrnil državi

Osebna zdravnica mu je namreč predlagala, naj vloži vlogo za povrnitev relativno visokih potnih stroškov, ki jih je imel Stanko, saj se je moral v nekaj manj kot 15 kilometrov oddaljeno bolnišnico Murska Sobota v vsem tem času odpraviti kar 18-krat. S štirimi potnimi nalogi za vsak mesec posebej se je odpravil v administracijo bolnišnice, kjer so mu obiske potrdili. A s tem njegove poti še ni bilo konec, saj je moral na lastne stroške še na krajevno pristojno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Gornji Radgoni, kjer so njegovo vlogo sprejeli, a s pojasnilom, da bo v reševanje odstopljena v Ljubljano, in pripombo »veliko itak ne boste dobili«. Ta se je nato izkazala za pravilno, saj je sredi avgusta domov prejel štiri komplete s po dvema računalniškima izpisoma v formatu A4, iz katerih je razvidno, da mu bodo za 18-kratni obisk bolnišnice (razdalja od njegovega doma do bolnišnice in nazaj znaša 26,9 kilometra) na osebni račun nakazali 0,51 evra.

Iz dokumentacije, ki nam jo je posredoval sogovornik, je razvidno, da mu za april niso priznali 11,96 evra, za maj 19,99 evra, za junij 3,99 evra in za julij 23,67 evra. »Sram me je, da bi navedeni znesek nakazal na kakšno dobrodelno organizacijo, nimam pa poguma in ne podatka, kako bi ga lahko tej obubožani državi oziroma državni instituciji vrnil. Ne glede na to, da bi me to stalo veliko več, kot sem prejel, bi to vendarle rad storil. S tem bi opozoril na eno od bizarnosti slovenskega zdravstva oziroma slovenske politike!« ogorčeno nadaljuje Ilješ.

Sam, kot pravi, pojasnila zdravstvene zavarovalnice v celoti razume in opozarja, da njegov dejanski strošek v tej zadevi ni pomemben in mu ga je kljub pokojnini uspelo plačati. »Zakaj so takšna pravila? Takoj bi mi lahko povedali, da mi ne pripada nič, in bi bila zgodba zaključena,« pravi, ne pa, kot nadaljuje, da je vse to pisanje povzročalo stroške in jemalo čas njegovi osebni zdravnici, administrativnim delavkam v bolnišnici, dvema administrativnima delavkama na ZZZS, vsem tistim, ki so se z vlogo ukvarjali na poti do Ljubljane, da o poštnini in drugih stroških, ki jih je imel, ne govorimo. »In to vse zaradi 0,51 evra!« zaključuje Stanko.

Sami krijete 
do 23,67 evra

Kot je razvidno iz obračunov povračila potnih stroškov, ki jih je prejel na dom, ZZZS pojasnjuje, da zavarovana oseba sama krije potne stroške do višine treh odstotkov minimalne plače na mesec. Glede na to, da ta znaša 789,15 evra, mora tako posameznik iz svojega žepa plačati do vključno 23,67 evrov potnih stroškov. Dobesedno vsak cent nad tem zneskom zavarovalnica nato vrne prosilcu. Hkrati je treba upoštevati še, da se pri obračunu kilometrine upošteva 10 odstotkov cene litra bencina eurosuper za kilometer na dan potovanja.

Stanko je tako na primer za julij zahteval povračilo šestih potovanj v murskosoboško bolnišnico in nazaj domov, kar je skupaj zneslo 161,28 kilometra oziroma 24,18 evra. Znesek, ki ga mora zavarovalna oseba v tem primeru kriti sama, to je 23,67 evra, je v obračunu naveden kot mesečni odbitek in razlika med prvim in drugim zneskom tako znese 0,51 evra. V primeru drugih mesecev, ko je moral Stanko v bolnišnico, so bili zneski nižji od prispevka, ki ga mora mesečno sam kriti, tako da, kot je obrazloženo tudi v obračunu, povračila ni.