NAPORNO

Z žulji do nove baze 
gorskih reševalcev

Objavljeno 20. junij 2014 20.59 | Posodobljeno 20. junij 2014 20.59 | Piše: Primož Škerl

Požar jim je vzel zavetišče, a jim ni vzel volje, da postavijo novega.

Foto: Cene Roban in Ivo Avberšek Hans

SOLČAVA – Celjskim gorskim reševalcem je v letu in pol po silovitem požaru, ki je v celoti uničil njihovo zavetišče in bazo na Okrešlju, uspelo postaviti nov objekt, ki je funkcionalnejši in je neizogiben pri reševalnih akcijah ponesrečenih ali izgubljenih ljudi v gorah. Vmes so se morali nekako znajti. Ni jim bilo lahko, kajti neprimerno slabšim razmeram za delo navkljub njihova odgovornost ni bila nič manjša. Novembra 2012 je napaka na električni napeljavi botrovala rdečemu petelinu, ki je v prah spremenil za 10.000 evrov reševalne opreme in za vsakršno rabo onesposobil notranjost objekta, ki leži na 1400 metrih nadmorske višine, pot iz Solčave do Okrešlja pa vzame kakšne tri četrt ure.

Do baze je mogoče tudi z žičnico oziroma helikopterjem, kar se je pri obnovi izkazalo za zelo dobrodošlo. Načelnik postaje gorskih reševalcev Celje Brane Povše poudarja, da je skladišče v zavetišču zdaj večje in preglednejše, oprema je bolje urejena, oblačila lahko reševalci hitreje, tako rekoč čez noč posušijo, prej jim je tovrstno opravilo vzelo tudi en teden časa, kar je v akcijah lahko odločilnega pomena, zlasti kadar morajo možje zarana spet v gore. »Obnovo smo začeli natanko pred enim letom. Najprej smo opravili zemeljska dela in betoniranje, ves material smo navozili iz najbližje struge, kakšnih 15 do 20 kubikov smo z rokami spravili do baze. Največ dela je bilo s papirji, a nam je naposled uspelo.«

Marca so se odločili za projekt drameljskega podjetnika Matjaža Šustra (Unilog) in njegovih sestavljivih brunaric. Na Okrešelj so morali zvoziti 75 kubikov lesa, ob pomoči helikopterske brigade SV so ga po zraku pripeljali okoli 20 ton in še 12 ton betona za estrih. V enem tednu je bil objekt pod streho, sledili sta montaža inštalacij in opreme ter elektrifikacija. »Vsi električni kabli so iz negorljivih materialov. To je največ, kar lahko storimo, da bi v prihodnje preprečili požar,« doda Povše in prizna, da mu je bil stari objekt bolj povšeči. »Morda sem res staromoden, toda vem, da je treba povečati udobje reševalcev, tudi talno gretje imamo zdaj v bazi. Zahvalil bi se Planinskemu društvu Celje matica, ki nam je omogočilo brezplačne prevoze s tovorno žičnico. Kar 20 ton tovora smo pripeljali z njo.« Vrednost celotne obnove zaradi visokih transportnih stroškov Povše ocenjuje na približno 150.000 evrov. 

Deli s prijatelji