LJUBLJANA – Položaj v Sloveniji ni rožnat, zato so v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) prepričani, da je potreben temeljit nadzor z vidika varstva potrošnikov, ki se srečujejo z raznimi nekakovostnimi finančnimi ponudbami. Te so povprečnemu potrošniku pogosto nerazumljive, je povedala predsednica ZPS Breda Kutin.
Zlorabljen račun
ZPS bo pri varovanju potrošnikovih pravic pomagal v dveh primerih. V prvem primeru gre za bančno goljufijo prek spletne banke NLB. »Spletne goljufije so takšne, da se jim povprečen uporabnik ne more upreti. Zlorab je v zadnjem času več in vse več je oškodovancev. Zakon o plačilnih storitvah in sistemih za primer zlorab v 120. členu določa, da če se potrošniku ne more očitati naklepa ali hude malomarnosti, nosi do 150 evrov škode škodovanec, preostalo razliko pa banka. V tem primeru pa banka oškodovancu očita, da je bil hudo malomaren, zato so zahtevek zavrnili,« razložijo pri ZPS. Pravijo, da je Zveza bank Slovenije pritrdila zahtevku potrošnika, tudi strokovni izvedenec je izdal mnenje, da je potrošnik uporabljal ustrezno zaščito. Potrošnik, ki je bil žrtev spletne bančne goljufije, je tako ostal brez 5150 evrov. ZPS zato v imenu svojega člana toži banko NLB za vračilo zneska, ukradenega z zlorabo njegove spletne banke.
Oderuške obresti
Drugi primer pa se nanaša na oderuško pogodbo s podjetjem Kartagina iz Češke. Tovrstna podjetja izkoriščajo finančno stisko ljudi, ki posojil ne morejo najeti pri banki. Tržni inšpektorat je potrošnike že opozoril na omenjeno podjetje in pozval, naj mu pošljejo pogodbe, če jo je potrošnik sklenil z njimi. »Proti omenjenemu podjetju bo za svojega člana tožbo vložila tudi Zveza potrošnikov Slovenije, saj bo zahtevala ugotovitev ničnosti oderuške pogodbe,« je dejala odvetnica ZPS Živa Drol Novak.
Potrošnik je za odobreni kredit v višini 5714 evrov prejel 4000 evrov, stroški odbritve so znašali 600 evrov, po treh letih pa bi moral vrniti kar 9314 evrov. ZPS opozarja potrošnike, naj bodo previdni pri najemanju kreditov pri nebančnih ponudnikih.
Oderuški krediti so resen problem, pravi Drol Novakova. Opozarja, da morajo potrošniki pred podpisom kredita dobiti izčrpen obrazec z vsemi omejitvami efektivnih obrestnih mer. Poziva vlado, naj to področje temeljito nadzoruje. ZPS predlaga še, da se v sklopu zakona o izvršbi in zavarovanju spremeni člen, ki omogoča, da se podjetja dogovorijo, da se obroki avtomatično trgajo ob plači in pokojnini.
V ZPS pozivajo (tudi po izdanih priporočilih Evropske komisije), naj banke uvedejo osnovni račun po ekonomsko sprejemljivi ceni tako, da bo omogočal osnovne plačilne funkcije in da bo dostopen vsakomur.
Pobuda vladi
Boštjan Krisper je izpostavil problem neomejenega posega banke na račun strank, saj potrošniki jemljejo kredite v takem znesku, da jim na računu ne ostane dovolj sredstev za preživetje. Pri ZPS so prepričani, da banka kreditojemalca, ki je brez službe, ne sme postaviti v brezupen položaj. »ZPS bo skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zvezo prijateljev mladine in s sindikati pozval vlado, naj pripravi program ukrepov za pomoč pri reševanju finančnih težav potrošnikov, ki jim banke prekomerno posegajo v plače in socialne prejemke. Predstavnike zveze skrbi prevsem to, da se bodo težave še poglobile in prerasle v resne socialne zagate.«
Poudarjajo tudi, da morajo biti potrošniki in njihovo preživetje del programa za izhod iz krize. Breda Kutin, ki se je sestala z ministrom Radovanom Žerjavom, je dejala, da je minister podobnega mnenja kot oni in da bi se morala pomoč potrošnikom v krizi povečati in ne manjšati. Vlado pozivajo tudi, naj jih vključi med člane ekonomsko-socialnega sveta, in to predvsem v delo, ko gre za odnose, ki niso vezani izključno na delodejalce in delojemalce.
