LJUBLJANA – Čas socialne krize pred civilno družbo postavlja vse zahtevnejše izzive, ki jih sama ne zmore več reševati. Revščina se povečuje in mnogi se znajdejo v težkih socialnih razmerah. Pomembno je, da ogroženim vsak po svojih močeh pomaga, so se strinjali sogovorniki na okrogli mizi, namenjeni predstavitvi projekta brezplačne pravne pomoči Ker je prav!.
V Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje so v sodelovanju z odvetnico Nino Zidar Klemenčič pred štiri meseci začeli projekt, v okviru katerega ljudem v socialni stiski zagotavljajo brezplačno pravno pomoč.
Anita Ogulin iz ZPM je na današnji okrogli mizi posebej izpostavila odgovornost države za stanje revščine v državi. Poudarila je, da v časih vse hujše socialne stiske nevladne organizacije oziroma civilna družba namreč ne zmorejo več reševati obilice problemov, s katerimi se ljudje obračajo nanje.
V Sloveniji 273.000 revnih, še 112.000 jih je socialno izključenih
Generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar je pojasnil, da gre stanje revščine v Sloveniji v zadnjih letih »iz slabega na slabše«. Trenutno je po uradnih statističnih merilih v Sloveniji 273.000 revnih, še 112.000 ljudi pa je socialno izključenih. Zavetišča za ženske in krizni centri za otroke so polni, vse več pa je tudi prošenj za socialne transferje, ki pa so po večini zavrnjene.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je dodala, da smo se pač znašli v položaju, ko se mora vsak pri sebi vprašati, kaj lahko stori, da stanje ne bo še slabše. V odvetniški pisarni so tako ponudili brezplačno pravno pomoč socialno ogroženim in v zadnjih štirih mesecih obravnavali že 50 primerov. Pri delu z njimi je Klemenčičeva pogosto ugotovila, da ljudje, ki obravnavajo socialno ogrožene, pogosto nimajo pravega posluha zanje.
Posebej je izpostavila tudi težave, povezane z deložacijami iz neprofitnih najemniških in zasebnih stanovanj. Po njenem prepričanju bi se mnogo takih primerov dalo sporazumno rešiti, da ljudje ne bi ostali na cesti. Sicer pa se je zavzela tudi za spremembe na sistemski ravni, zlasti za poenostavitev socialne zakonodaje in za pospešitev odločanja.
Ministrica: Za tiste z 260 evri dohodka ne bo varčevanja
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v zvezi s tem že danes napovedala, da bodo predvidoma poleti pripravili prve spremembe zakonodaje, povezane z upoštevanjem dohodkov pri uveljavljanju socialnih transferjev. Ob tem je izpostavila, da bo vztrajala pri tem, da se ne bo varčevalo pri minimalnem dohodku 260 evrov.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih pa je obljubil podporo projektu. V uradu bodo tako med drugim še naprej spodbujali lokalne skupnosti k zagotavljanju brezplačne pravne pomoči, prav tako pa se bodo zavzeli za to, da bi državni uradniki svoje delo opravljali še bolj odgovorno.
Zahteva: takojšnja pomoč ob socialni stiski
Odvetnica Zidar Klemenčičeva je predstavila še vsebino manifesta projekta Ker je prav!, pri katerem kot partnerja sodelujeta Val 202 in Slovenska tiskovna agencija (STA).
Pobudniki po njenih besedah med drugim zahtevajo takojšnjo celostno pomoč ob nastanku socialne stiske. Zavzemajo se za učinkovitejšo prerazporeditev sredstev in aktivnosti socialne države s hitrimi, z manj birokratiziranimi in bolj individualnimi postopki.
Spremembe v odločanju
Višina denarne socialne pomoči mora po njihovem družini omogočiti vsaj osnovno preživetje, zato se otroški dodatki in štipendije ne bi smele šteti v kategorijo socialnih transferjev. Izpostavljajo tudi, da mora vse odločanje potekati ob upoštevanju zaščite otrok. Pomoč pri zagotavljanju razmer, primernih za zdrav razvoj in izobraževanje mladih, pa mora postati prioriteta države.
Vse to nameravajo pobudniki doseči na več načinov. Predlagajo uvedbo hitrega odločanja o prvih prošnjah za denarno socialno pomoč, podrobnejši pregled premoženja pa naj bo opravljen v drugi fazi postopka. Morebitna poplačila izplačil previsokih socialnih transferjev naj bodo izvedena postopoma, je navedla Zidar Klemenčičeva.
Pobudniki projekta pri svojih zahtevah med drugim izhajajo iz spoštovanja Konvencije o otrokovih pravicah, izpostavljajo pa tudi pomen človečnosti, dostojnosti človeškega življenja in soodgovornosti države. Posebej pa poudarjajo, da bi morale institucije državne in javne uprave imeti dovolj posluha za socialno izključene.
