PELJEŠAC, LJUBLJANA – Slaba dva meseca po odločitvi arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji lahko le žalostno ugotovimo, da so odnosi med državama na zelo nizki ravni. Vsak dan nas naši bralke in bralci obveščajo o nestrpnem vedenju Hrvatov do slovenskih turistov, incidenti v Piranskem zalivu se kar vrstijo. A Hrvati nimajo težav samo z nami, ampak z vsemi sosedami. Po razvpiti arbitraži o slovensko-hrvaški meji so se izrazito poslabšali še odnosi z Bosno, saj se je znova razplamtel dolgoletni spor okoli gradnje mostu na polotok Pelješac.
Tudi Bosanci bi koridor
Mostovi po navadi povezujejo, no, ta na Pelješac že od leta 2007 razpihuje napetost med državama. Hrvati hočejo z njim povezati južno Dalmacijo s preostalim hrvaškim ozemljem, kar je zdaj prekinjeno z ozkim pasom bosanskega ozemlja pri Neumu. Zaradi kar štirikratnega prehajanja meje je pot dolga in polna zastojev. Po drugi strani v BiH trdijo, da bi most za njih pomenil izgubo izhoda na odprto morje in v mednarodne vode, zato se pred kratkim napovedanemu nadaljevanju gradnje mostu na vso moč upirajo.
Kot je nedavno dejal predsednik glavnega odbora Stranke demokratske akcije (SDA) Halid Genjac, BiH nikoli ni dala soglasja za gradnjo mostu, brez tega pa je takšna gradnja nezakonita in krši mednarodne konvencije. »Hrvaška nasilno vsiljuje izgradnjo mostu na Pelješac in tako preprečuje edino pomorsko zvezo BiH z mednarodnimi vodami in preostalimi državami sveta. Hrvaški argumenti, da naj bi se most gradil v mednarodnih vodah, niso točni, saj je območje med Komarno in Pelješcem mednarodni koridor za dostop do odprtega morja,« je poudaril Genjac in še dodal, da bo pri reševanju spora mogoča tudi arbitraža, podobna slovensko-hrvaški. Čeprav so Hrvati privolili v višjo gradnjo, s prvotnih 35 na 55 metrov, pa v Bosni zdaj želijo nič manj, kot smo dobili Slovenci v razvpitem arbitražnem sporazumu, koridor od ozemeljskih voda do odprtega morja, tako imenovani junction.
Spor že nekaj dni ni več bilateralen, saj se je vanj vpletel še predsednik Republike srbske Milorad Dodik in izjavil, da Sarajevo nima nobene pravice postavljati Hrvaški pogoje glede gradnje mostu, saj je to njeno ozemlje, kjer lahko počne in gradi, kar hoče. »Hrvaška ima vso pravico graditi most na Pelješac, pritožbe iz Bosne pa so popolnoma nepotrebne,« je poudaril in nakazal tudi, da Bosno pot v Evropsko unijo vodi prav prek tega mostu.
Slovenski model za arbitražo
Kako se bo vse skupaj končalo in ali bomo do leta 2022, ko je Hrvaška napovedala konec gradnje 2404 metra dolgega mostu s šestimi piloni, ki naj bi bil med petimi najbolj veličastnimi mostovi v Evropi, ne ve nihče. Smo pa od našega zunanjega ministra Karla Erjavca izvedeli, da nedavna zaostritev odnosov zanj ni nobeno presenečenje, saj »del politike v Bosni želi, da se pred izgradnjo mostu dokončno reši vprašanje meje, rešitev pa vidijo v arbitražnem postopku. Gre za tipičen primer, ki ga je mogoče rešiti z arbitražo, glede na to, da Hrvaška in BiH v 26 letih nista uspeli bilateralno rešiti problema. Hrvaška nima urejene meje z nobeno od sosednjih držav, razen z Madžarsko, kjer je določena z nekdanjo jugoslovansko mejo. Čeprav Hrvaška ves čas poudarja, da želi rešiti vsa odprta vprašanja bilateralno, lahko ugotovimo, da v 26 letih ni razrešila prav nobenega mejnega vprašanja s sosedami.«
Karl Erjavec je zato prepričan, da je arbitražna odločba, ki določa mejo med Slovenijo in Hrvaško, model za rešitev mejnih vprašanj, ki jih ni možno rešiti dvostransko in v dialogu. »Sicer pa nerešena mejna vprašanja na zahodnem Balkanu povzročajo nestabilnost in le spoštovanje mednarodnega prava in odločitev sodišč je ključ za stabilnost v regiji in njeni soseščini,« je še povedal.