Začelo se je v Istri, kjer so v Serminu pri Kopru našli ene od najstarejših sledi rimske zasedbe iz omenjenega obdobja. Nato je rimski vpliv prodiral z nadzorom nad potmi in postojankami ob njih naprej proti Ljubljanski kotlini ter dalje na sever proti Alpam, na severovzhod proti Panoniji in proti Balkanu na vzhod. Slovenija je polna arheoloških najdišč iz tega obdobja. Da bi jih še bolje uredili, da bi jih spoštljivo upravljali in jih predvsem kot del naše dediščine ustrezneje približali javnosti, se je priključila strateškemu projektu Arheološki parki severnega Jadrana. Gre za program PArSjada, ki se je v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija od 2007 do 2013 sofinanciral tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
»Vanj je bilo vključenih šest italijanskih partnerjev, iz Slovenije pa Narodni muzej Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Univerza na Primorskem. Naš namen je bil povezati arheološko dediščino severnega Jadrana. Zbrali smo gradivo o najdiščih in si med drugim zastavili cilj njihove predstavite ter razširitve možnosti njihove dostopnosti,« opisuje projekt njegova koordinatorica s slovenske strani, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Irena Lazar.
V sklopu projekta je izšlo več publikacij, med katerimi je vsekakor v ospredju vodnik Arheološki parki in poti v Sloveniji. V njem so v praktičnem formatu zbrane informacije za vse, ki želijo arheološka najdišča obiskati in izvedeti kaj več. Knjižica predstavlja tista najdišča in poti, ki so dovolj dobro označeni in za katere je že zbranih dovolj informacij.
Še zlasti temeljito so obdelana najdišča rimske obmorske vile v Simonovem zalivu pri Izoli, rimske vile v Mošnjah na Gorenjskem, ki je bila odkrita med arheološkimi izkopavanji pri gradnji avtoceste med Vrbo in Peračico, ter vojaške postojanke Hrušica.
Ostanki vile v Simonovem zalivu, ki je bila grajena med letoma 25 in 10 pred našim štetjem, ležijo na polotoku južno od izolske marine. Podobne vile so postavljali vzdolž celotne istrske obale in so imele reprezentančno-bivalni prostor, gospodarski del in pristanišče s skladišči.
Najdišče pri Mošnjah arheologi imenujejo kar gorenjski Pompeji
Ocenjujejo, da gre verjetno za ostanke postojanke ob glavni rimski cesti med Emono in Virunom v Celovški kotlini. Številne najdbe kažejo, da je naselbina zrasla pred 2000 leti. Takrat je začela rasti tudi vojaška trdnjava s poštno postajo, katere ostanki so v Hrušici, ob nekdanji rimski državni cesti, ki je prek Ajdovščine povezovala Emono in Akvilejo (današnji Oglej v Italiji). V poznem tretjem stoletju so zaradi vdorov germanskih in barbarskih ljudstev tam zgradili 80 kilometrov dolg obrambni sistem Claustra Alpinum luliarum, ki je bil okrepljen s stolpi in trdnjavami. Ostanki tega zidu so največji rimskodobni spomenik pri nas. Vsa ta tri najdišča so predstavljena tudi v skupni knjižici Po antičnih poteh, ki je bila izdana v Benetkah in predstavlja arheološko dediščino celotnega območja severnega Jadrana.
Vodnik Arheološki parki in poti v Sloveniji pa popelje še skozi 11 skrivnostnih ostankov preteklosti. Tako izvemo, da je bila višinska postojanka Ajdna na južnem pobočju Stola v Karavankah na višini 1064 metrov v pozni antiki namenjena prebivalcem, da so se tja umaknili pred vdori germanskih in slovanskih plemen. Opisano je arheološko najdišče Ajdovski gradec, ki je severovzhodno od Sevnice in je najbolj raziskana poznoantična naselbina na Slovenskem. Celje ima mesto pod mestom, saj je v kleti tamkajšnjega Knežjega dvorca obsežna predstavitev ostankov rimske Celeje, ki so jih odkrili ob izkopavanjih v tej kleti. Ogledate si lahko ostanke mestnih vrat, dele rimske vile, ostanke največje pri nas ohranjene tlakovane rimske ceste …
Tu so še gradišče Cvinger pri Dolenjskih Toplicah, arheološki park Divje babe sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, kjer je pred 45.000 leti kamenodobni človek v jami iz kosti mladega jamskega medveda naredil piščal, številni ostanki Emone v Ljubljani, bogate halštatske najdbe na Mostu na Soči, antična Petovija, poznoantična naselbina Rifnik pri Šentjurju, rimska nekropola Šempeter in Tonovcov grad nad Kobaridom, ki je bil poseljen že v bakreni dobi.
Vodnik po vseh teh arheoloških ostankih dela našo dediščino še bolj prepoznavno in dostopno, predvsem pa prispeva k temu, da se je zavedamo in da vzpostavljamo ustreznejši odnos do nje in njenega varovanja. Knjižica je v slovenskem in italijanskem jeziku ter brezplačna.
