Z virusom HIV in hepatitisom C nad štiri policiste?

LJUBLJANA – Na policiji bi moral ob zadnjih alarmantnih podatkih, ki jih je v javnost posredoval Sindikat policistov Slovenije, zasvetiti rdeči alarm. Samo v zadnjih 14 dneh, kot nam je povedal prvi mož sindikata Zoran Petrovič, so namreč reševali kar štiri primere namernih okužb policistov – med intervencijo so jih napadli z virusom HIV ali hepatitisom okuženi kršitelji. 
Možje v modrem, na katere se posamezniki vedno najprej spomnimo, ko potrebujemo pomoč ali zaščito, so bili nevarnim virusom izpostavljeni, ko so želeli ukrepati proti heroinskim odvisnežem. Ti se velikokrat, ko jim trda prede, poskušajo na vsak način izviti iz policijskih rok, pri tem poleg mahanja z rokami in groženj z iglo tudi pljuvajo in grizejo, kar za policista pomeni veliko nevarnost. Še posebno če ima na roki kakšno odprto rano, prek katere lahko okužena slina ali celo okužena kri vstopi v telo.

Petrovič pravi, da prvi preliminarni testi pri četverici, med katerimi je eden tudi tak, ki pričakuje otroka in se še posebno boji za zdravje naraščaja, ne kažejo, da bi bili ti okuženi oziroma so možnosti za to precej majhne. 
Morebitno okužbo s hepatitisom C obravnavajo pri vseh štirih primerih, v treh primerih pa obravnavajo možnost okužbe z virusom HIV. A vse to še ne pomeni, da so omenjeni policisti, ki so posredovali v Ljubljani, lahko brez skrbi. Čaka jih namreč več kot polletno obdobje spremljanja in obiskovanja zdravnika, šele po tem bodo lahko tudi dokončno ovrgli sum možnosti okužbe. Kot smo lahko slišali ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa, je virusni hepatitis sedmi najpogostejši vzrok smrtnosti po vsem svetu. Pri nas je s hepatitisom C okuženega okrog 0,4 odstotka prebivalstva (torej vsaj 8000 ljudi, pri čemer zdravniki poznajo le približno 3500 primerov). Najnovejša zdravila omogočajo, da je hepatitis C prva ozdravljiva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine.

Cepljeni bi morali biti vsi

»Zaradi skoraj eno leto trajajočih zdravniških protokolov zdravljenja takšna okužba spremeni način življenja in vpliva na posameznika,« je izpostavil Petrovič, ki hkrati od vodstva policije oziroma ministrstva za notranje zadeve zahteva, da vsem policistom – po grobih ocenah jih je 3500 – in ne samo pripadnikom Posebne policijske enote (PPE) omogoči vsakoletno redno cepljenje proti virusu hepatitisa B. To, kot pravi, določa tudi Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni, in sicer v 17. členu, kjer piše, da je tovrstno cepljenje med drugim obvezno za »osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe«. 
Poleg tega naj policistom, ki so najbolj izpostavljeni, omogočijo uporabo naprednih zaščitnih rokavic za boljšo zaščito pred okužbami.

Nad brezbrižnim odnosom do policistov je bil pred časom zelo razočaran eden izmed mož v modrem, ki je želel ostati anonimen. Ko je bila begunska kriza pri nas na vrhuncu, se je odpravil v ambulanto v Ljubljani, saj se je želel, glede na to, da je opravljal varnostne preglede beguncev in jih popisoval, cepiti proti hepatitusu in tifusu. »Žal zaman, saj mi cepljenje ne pripada, saj nisem pripadnik PPE. Ker menim, da imam zelo veliko možnost okužbe, sem bil pripravljen cepivo plačati, vendar so mi tudi to odklonili, ker mi ga ne morejo zaračunati, ker mi ne morejo izdati računa. Absurd, popolno razočaranje,« opozarja policist in dodaja, da se mu je v bližnji prihodnosti spet obetal odhod za sedem dni v Novo mesto. »Pa kaj se gremo, mislim, da je treba to štacuno zapreti, saj nimamo kaj prodajati. Počutim se manj vredenega kot čistilec veceja, ki pa ga seveda cepijo. Med drugim imam informacijo, da cepijo vse pripadnike Rdečega križa, se pravi, da cepijo vse, in ne samo tistih, ki delajo z ljudmi. Kaj sem pa jaz? Ali sem žival, ne, osel na dveh nogah. Živali cepijo...« je razumljivo ogorčen dolgoletni policist.

Petrovič je opozoril, da notranje ministrstvo kljub opozorilom še vedno nima sklenjene zavarovalne police za tovrstne primere, kar seveda pomeni, da je treba vsakič znova vlagati zahtevke in tožbe. Kot pravi, so jim na MNZ odgovorili, da bodo v takih primerih priznali objektivno odgovornost in plačali odškodnino.