JESENICE – Knjigobežnica je omarica, v kateri knjige čakajo zvedave bralce. Za postavitev takšne hišice potrebuješ prgišče dobrih knjig, nekaj deset evrov za material in pravo lokacijo, kjer bo stala. Tisti, ki se prostovoljno trudijo širiti kulturo branja, so knjigobežnice že postavili na 180 lokacij po Sloveniji. Nič čudnega, da jih je te dni zbodla ponudba Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Tam so se odločili, da idejo, ki temelji na prostovoljstvu, pretopijo v evre. Agencija, ki so jo ustanovile občine, je petim gorenjskim občinam ponudila postavitev ene knjigobežnice za 1500 evrov. To potezo je mnogo ljubiteljev knjig že označilo za navadno oderuštvo, hkrati pa razvojni agenciji očitajo tudi krajo imena.
Projekt temelji na prostovoljstvu
»Ko smo jih opozorili, da uporabljajo že uveljavljeno ime knjigobežnice, so nam odvrnili, da to ime ni zaščiteno. Res ni zaščiteno, prav tako ni zaščitena ideja. Nismo ju niti imeli namena zaščititi, saj je bistvo knjigobežnic, da se ideja širi naprej. Skregano s pametjo je, da poskušajo zdaj tržiti nekaj, kar temelji na prostovoljstvu,« je povzela Nina Kožar, ki je idejo o menjavi knjig našla v tujini in jo nato – nekoliko prilagojeno – ponesla po Sloveniji. Podporniki takšnega, prostovoljnega gibanja so združeni tudi na družabnem omrežju in tako je danes v skupino Knjigobežnice vključenih že več kot 5000 članov. Tam je objavljen načrt za hišico, ki po navodilih, izdelanih v Studiu Moste, stane 60 evrov.
Poleg virtualnih podpornikov idejo Knjigobežnic širijo nekatere lokalne skupnosti, klubi in društva, med njimi Društvo bibliotekarjev Gorenjske. Predsednica društva Maja Vunšek pravi: »Lani smo se prijavili na razpis Mestne občine Kranj in dobili 500 evrov za postavitev knjigobežnic. Za ta denar smo v Kranju postavili pet trpežnih hišic, narejenih iz kakovostnih materialov, in jih zapolnili s knjigami. Sočasno smo povsem prostovoljno in s skoraj nič denarja postavili še štiri. Te knjigobežnice smo postavili v Škofjo Loko, na Jesenice, v Begunje in Tržič.« Tudi ona se strinja, da je trženje ideje, ki temelji na prostovoljstvu, povsem skregano z logiko.
Ena od teh hišic bralce čaka v baru Tea-ter zraven jeseniške knjižnice. »S ponudbo, da bi agencija Ragor za knjigobežnico želela računati 1500 evrov, nisem seznanjena. Ne vem, kaj vse ponujajo za ta denar, vem pa, da je ta strošek na prvi pogled zelo visok – mi smo, denimo, knjigobežnico lani postavili brez kakršnih koli sredstev,« pravi Veronika Osredkar, direktorica Občinske knjižnice Jesenice.
Zasnovali spremljajoče aktivnosti
In zakaj so v agenciji Ragor uporabili že uveljavljeno ime, knjigobežnice? Stevo Ščavničar, direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, pravi, da so med aktivnosti in projekte, načrtovane za prihodnje leto, vključili tudi bukvarne na prostem oziroma knjigobežnice: »Naše izhodišče je bila ocena, da je v našem okolju bralna kultura, zlasti med mladimi, prenizka in da je lahko eden od načinov dviga bralne kulture (po zgledu marsikje že uveljavljenih) bukvarna na prostem oziroma knjigobežnica. V predlogu smo ime navedli, da bi si lahko odgovorni na občinah na internetu ogledali, kako take knjižnice delujejo drugje, na kar smo jih tudi opozorili.«
Tako drage knjigobežnice Gorenjcev ne zanimajo In kaj o ponudbi Razvojne agencije Zgornje Gorenjske menijo nekatere občine, ki so jim te dni ponudili knjigobežnice za 1500 evrov? V Kranjski Gori so nam pojasnili, da jih tak projekt ne zanima, saj imajo dobro organizirano občinsko knjižnico, poleg tega pa je ob (vse bolj živahnem) jezeru Jasna že več let postavljena dobro obiskana knjigobežnica, darilo lokalnega podjetnika. Župan Žirovnice Leopold Pogačar nam je pojasnil, da »občina k temu projektu zaradi omejenih proračunskih sredstev v letu 2017 ne bo pristopila«. Takšen projekt ne zanima niti jeseniške občine, medtem ko so nam iz Radovljice sporočili, da se bodo o predlogu razvojne agencije opredelili pri pripravi občinskega proračuna za prihajajoči dve leti. |
Kot pravi direktor agencije Stevo Ščavničar, so ocenili, »da samo brezplačna dostopnost knjig ne zadostuje«. »Zato smo poleg postavitve hišice za knjige zasnovali spremljajoče aktivnosti, kar pa seveda pomeni dodatne stroške.« Ti zajemajo organizacijo več promocijskih dogodkov, navezavo stikov s šolo ali knjižnico, morebitni nakup nekaj knjig, izbor optimalnega mesta postavitve in tudi oblikovanja celote. Celota pa, nadaljuje sogovornik, ni le hišica, temveč tudi ime: »Menimo namreč, da knjigobežnica ni najbolj posrečen izbor (bolje bi bilo na primer knjigokrožnica).«
Dodaja še: »Če vsega tega ne bi upoštevali, bi lahko naredili več škode kot koristi. Ocenjujemo namreč, da ni dostopnost knjig tista, ki je problematična, temveč prevladujoče stanje duha, ki pač ni naklonjeno branju; tega si želimo spremeniti. Torej, pretežen del stroška so spremljajoče aktivnosti, ki so usmerjene v popularizacijo bralnih navad. Postavitev hišice pa po predračunu stane 604 evre.« Desetkrat več torej, kolikor stane izdelava hišice, narejene po načrtih Studia Moste.
In zakaj tistih, ki na družabnem omrežju skrbijo za skupino Knjigobežnice, niso povprašali, ali lahko to ime uporabijo v svojem predlogu? Po besedah direktorja so na Razvojni agenciji Zgornja Gorenjska pač menili, »da z navedbo imena kvečjemu promoviramo njihovo dobro pobudo, nikakor pa ga nismo nameravali uporabiti v morebitnem projektu«.
