IZKOPANINE

Z udarcem kopita odprl rogaški vrelec

Objavljeno 10. februar 2017 15.48 | Posodobljeno 10. februar 2017 15.48 | Piše: Primož Hieng

Izkopanine in rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeje v Petovijo, dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance in v vodnjaku še keltsko broško.

Območje Rogaške Slatine so poznali že Kelti in Rimljani. Foto Primož Hieng

Zdravilne učinke rogaške vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572 poznali številni domačini in tudi romarji, ki so glas o čudežni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Danes je uveljavljeno prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Peter Zrinjski, eden od najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške, in ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini farne cerkve sv. Križa. Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode.

Sloves že 
v 16. stoletju

Iz podatkov, ki jih je zbral Rudolf Leskovar, lahko sklepamo, da je zgodovina rogaških vrelcev vsaj 100 let starejša. Iz dobe, preden se je pojavil grof Zrinjski, imamo vsega tri podatke. Prvi je analiza rogaške slatine, ki jo je leta 1572 izvedel slavni alkimist Leonard Thurneysser. Gre torej za analizo alkimista.

Drugi zgodovinski podatek je opis geografskega položaja naših vrelcev v knjigi Neuw Wasserschatz, ki je izšla 1584. v Frankfurtu ob Majni. Napisal jo je zdravnik oziroma doktor Tabernaemontanus, ki navaja, da je vrelec za pitje neužiten, koristen pa naj bi bil za zunanje težave, kot so garje, lišaji in kožna znamenja.

Leskovar omenja še tretji vir zgodovinsko preverjenega pacienta Wolfa Ungnada. Na svojih popotovanjih je zbolel in prispel v Rogaško Slatino. Očitno so mu vrelci veliko pomenili, če je od daleč pripotoval do njih, da bi se pozdravil. Žal je leta 1594 umrl, star komaj 28 let.

Rogaški zdravilni vrelci so bili torej dobro znani in so sloveli že v 16. stoletju. Če so res tako zdravilni, da se je že takrat širil njihov glas po svetu, zakaj se to ni izrazilo z njihovo ureditvijo, z nastankom zdravilišča? Še dobro stoletje pozneje, ob prihodu grofa Zrinjskega, je bila namreč edina vrelčna naprava votlo bezgovo steblo, skozi katero je pritekala voda. Vzrokov je več. Vrelci so bili v dolini tik ob meji, od koder so grozili vpadi Turkov. Kdo bi tu investiral v obdobju splošnega obubožanja zaradi turškega pustošenja, zaradi stalnih priprav obrambe zoper Turke, zaradi kuge in drugih epidemij, ki so jih prinašali turški vpadi?

Edinstvena zdravilna mineralna voda

Leta 1803 so štajerski deželni stanovi z deželnim glavarjem grofom Attemsom na čelu odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih zasebnih lastnikov in to leto velja za začetek ustanovitve zdravilišča, ki je dobilo prvega ravnatelja posesti in prvega stalnega zdravnika. Tega leta so lahko zasilno nastanili le od 20 do 25 gostov. Počasi je naraščala tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijskih deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, Grčiji in celo Egiptu.

Na začetku 20. stoletja so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja iz Karlovih Varov dr. Josepha Knetta našli takrat najbolj mineralizirano vodo in jo poimenovali Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija je edinstvena zdravilna mineralna voda, ki kurativno in preventivno pomaga pri presnovnih boleznih in diabetesu.

Legenda o nastanku rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na kraju blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, po kateri je Pegaz z udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene. V rogaški legendi pa Apolon pravi: »Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene rogaški vrelec, ki je pred teboj.« Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in simbol Občine Rogaška Slatina, zato je upodobljen na občinskem grbu, v neposredni bližini zdraviliškega jedra pa je bila leta 2008 postavljena Pegazova ploščad.

Zdravilišče Rogaška slovi po svetovno znanem viru magnezija. Pitje zdravilne mineralne vode donat mg pomaga pri boleznih prebavil, jeter, žolčnika, trebušne slinavke, živčevja, srca in ožilja. Ugodno deluje na koncentracijo sladkorja, holesterola in povišan krvni tlak, nepogrešljiv je pri odpravljanju zaprtja, debelosti, zgage in pretiranega izločanja želodčne kisline.
 

Deli s prijatelji