NA KOŽO

Z računom 
ali brez?

Objavljeno 03. februar 2015 23.35 | Posodobljeno 03. februar 2015 23.36 | Piše: Jaroslav Jankovič
Ključne besede: komentar

Za alles zusammen je potegnil črto in s smehljajem pokasiral 34 €.

Jaroslav Jankovič. Foto: S.N.

Oni dan smo šli štirje na kosilo v eno od popularnih ljubljanskih restavracij. Lahko kosilo, solata s tuno in podobno, nekaj smo spili in natakar je potegnil črto ter vprašujoče izjavil: »Z računom 65 €, brez računa 55 €.« Malo smo se spogledali, pa niti ne preveč: Ok, daj za 55 €. »Veste, država hoče preveč...« se je nasmehnil in šel svojo pot.

Teden dni zatem sem se znašel v večernem baru Műhle nekje na Avstrijskem, Pri Mlinu, torej. Imeli so dobro namizno vino, punce so pile čokoladni koktajl, natakar je ob koncu prišel z blokcem, podobnim tistim z znakom Fructala v glavi, ki ni več naš, in popisal: liter vina, še pol litra, čokolada... za alles zusammen potegnil črto in s smehljajem pokasiral 34 €. In račun? Pri Mlinu imajo odprto od 14. ure dalje in tja do enih zjutraj. Kot mi je povedala gospodinja apartmajev, kjer smo bivali, ga vodi njen nečak. Od svoje gostilnice plačuje pavšalni davek, kar pomeni, da je vnaprej določeno, koliko bo plačal.

Račun vam izda po želji, a nima davčne blagajne, ki jih pri nas živčno uvajamo. Poslovanje je enostavno, plačaš cesarju, kar mu pripada, upoštevaš higienske standarde in delaš, se trudiš, razvijaš, izboljšuješ, učiš otroke obrti in tako dalje. V Sloveniji seveda ni tako. Nadalje, v Avstriji kmetje, lastniki zemljišč, v smučarski sezoni delajo na žičnicah, vozijo ratrake, doma gospodinje v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji oddajajo apartmaje, pri čemer so do 33.000 € prometa oproščeni vsakršnega davka. Vse za spodbujanje dela, podjetja, da se ne bi vsi z gorskih kmetij odselili v mesta. Tudi tam bentijo nad državo, seveda, a ne prav preveč.

»Ne bogatimo, a kar lepo živimo,« se je pohvalila gospodinja, ki ji leta tečejo proti osmemu križu. Ekonomist slovenskega rodu Egon Zakrajšek je nedavno izjavil, da se Slovenija desetletja ne bo pobrala. Z deljenjem kreditov prijateljem in stiskanjem malih obrtnikov res ne bo šlo. Če prištejemo še delovanje inšpektorjev, ki so nedavno zaprli nekaj pekarn, optimizem popolnoma zamre. Ti naj bi bili na svetu za to, da bi spodbujali, opozarjali, pomagali poganjati podjetje... najbolj neposlušne tudi kaznovali, seveda. A v Sloveniji je drugače. 

Deli s prijatelji