LJUBLJANA – Gospodarska in finančna kriza, ki že vse od leta 2008 vztraja v naši državi, je veliko ljudi pahnila na rob revščine. Četudi večina tistih, ki so izgubili službe in čez noč ostali brez rednega prihodka, za to niso bili sami krivi, pa jih je zaradi pritiska družbe in občutka nesposobnosti glede iskanja nove službe sram povedati, da so se znašli v težkem socialnem položaju. Občutek krivde in sramu je pri takšnih posameznikih oziroma družinah še večji, če živijo v neprofitnih stanovanjih v velikih stanovanjskih soseskah, kjer denimo mejijo na soseda, ki težav z denarjem nima.
Ena takšnih sosesk so Celovški dvori v Ljubljani, ki so slovenski javnosti postali znani predvsem po nekdanji prvi dami propadlega Vegrada Hildi Tovšak, ta jih je pred dokončanjem še sama obiskala in takrat obljubljala, kako se bosta cedila med in mleko. To, kot se je pozneje izkazalo, so bile le pobožne želje, saj je ob propadu podjetja soseska več mesecev samevala, dokler ni skoraj polovice od 833 stanovanj kupila Mestna občina Ljubljana in jih prek svojega stanovanjskega sklada namenila za neprofitna stanovanja. Čeprav ni ravno nujno, da so vsa ta stanovanja zasedli pripadniki najnižjega socialnega sloja, pa je že občutek, da si del takšne soseske, predvsem za slednje, velik psihološki pritisk.
Zato je povsem razumljivo, da se je na nas pred dnevi obrnil bralec, ki ga je precej prizadelo obvestilo, prilepljeno na oglasno desko, v katerem direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) Sašo Rink obvešča stanovalce, da bodo vsa stanovanja v lasti MOL in sklada »dodatno označena z označbami stanovanj in identifikacijskimi številkami nepremičnin«. Izvajalec del bo tako, kot še piše v obvestilu, izvedlo označbe stanovanjskih vrat in vrat shramb.
Etiketiranje manj premožnih
Po prepričanju prebivalca Celovških dvorov, ki želi »ostati anonimen v izogib šikaniranja s strani sklada«, gre v tem primeru za kršitev 36. in 38. člena Ustave RS. Prvi namreč govori o nedotakljivosti stanovanja, drugi pa o varstvu osebnih podatkov. »Oznaka na vratih stanovanja, da gre za last Javnega stanovanjskega sklada MOL, hkrati razkriva premoženjsko stanje uporabnikov, saj lahko v njem bivajo le, če najemnik ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v dlje trajajoči zunajzakonski skupnosti, nima v lasti primernega stanovanja. Z razkrivanjem osebnih podatkov o premoženjskem stanju najemnikov, ki jih po zakonu zbira Javni stanovanjski sklad MOL, je kršena ustavna pravica do varovanja osebnih podatkov in zasebnosti ter nedotakljivosti stanovanja,« je zapisal bralec in dodal, da gre v tem primeru za moralno sporno dejanje, »saj gre za etiketiranje manj premožnih občanov in segregacijo od drugih stanovalcev z lastniškimi stanovanji, kar zelo spominja na označevanje Judov iz časov nacistične Nemčije«. Po njegovem mnenju je glavni namen dodatnega označevanja stanovanj vidno ločenje neprofitnih stanovanj. »Tako bi lahko drugi stanovalci, na primer ob kršitvi hišnega reda, uporabnike neprofitnih stanovanj prijavili na sklad, ki bi nato ukrepal. Vendar morajo pravila bivanja in spoštovanje hišnega reda veljati za vse enako, brez diskriminacije,« je še zaključil bralec.
Rink: Označena bodo vsa stanovanja
Da bi v takšnih primerih moral JSS MOL jasno povedati, kakšen je namen označevanja takšnih stanovanj, je bila prepričana tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenem mnenju ni namreč nobene potrebe, da bi stanovalci lahko videli, v katerih stanovanjih živijo osebe, ki so socialno šibkejše, in da lahko sklad glede tega vodi svojo evidenco. Za odgovore na vse očitke smo se seveda obrnili še na JSS MOL in direktor Rink nam je pojasnil, da je namen označevanja stanovanj izpolnitev zakonskih določil, torej stanovanjskega zakona in Zakona o evidentiranju nepremičnin in na njegovi podlagi sprejete in veljavne Uredbe o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov.
»Izpolnitev zakonske obveznosti oštevilčenja in označitve stanovanj ne more pomeniti diskriminacije in kršenja ustave in pravic. Oznaka namreč vsebuje samo številko stavbe / bivalne enote / poslovnega prostora (z navedbo vrste enote – stanovanja / bivalne enote / poslovnega prostora), označujejo pa se vsa stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ne glede na lastništvo in status le-tega,« je poudaril Rink ter dodal, da se pri označitvi stanovanj ne bo videlo, kdo je lastnik stanovanja, niti nikakršnih drugih osebnih podatkov (ne od najemnika in ne kogar koli drugega, ki živi v stanovanju), še manj pa podatki o premoženjskem stanju.
Pojasnilo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana V članku »Bodo z nalepkami ožigosali reveže« Slovenske novice dne 17. 7. 2014 s tendencioznim naslovom, ki ne izraža dejanskega stanja, tj. da je namen označevanja stanovanj izpolnitev zakonske obveznosti, je neresnična trditev, da je cit. »ob propadu podjetja soseska več mesecev samevala, dokler ni skoraj polovice od 833 stanovanj kupila Mestna občina Ljubljana in jih prek svojega stanovanjskega sklada namenila za neprofitna stanovanja«, zato podajamo pojasnilo:JSS MOL je še v fazi načrtovanja gradnje soseske Celovški dvori s podjetjem AM-SPC, d. o. o., dne 22. 6. 2006 podpisal predpogodbo za nakup 300 stanovanj, na podlagi katere je tudi realiziral ta nakup od podjetja Vegrad. Mestna občina Ljubljana je na osnovi ponudbe Vegrada z dne 5. 12. 2008 dodatno kupila 119 stanovanj. Ko smo v drugi polovici leta 2010 zaznali, da se Vegradu obeta stečaj, je JSS MOL še pravočasno prevzel vsa stanovanja JSS MOL in MOL ter jih, da bi se izognil propadanju stanovanj in celotne soseske, po zamenjavi upravnika oddal upravičencem na podlagi 13. javnega razpisa za neprofitna stanovanja, na katerega se je prijavilo 2909 prosilcev. Sašo Rink, direktor JSS MOL |
