VREMENSKA

Z ledenimi možmi
 tudi polarni mraz

Objavljeno 11. maj 2012 12.35 | Posodobljeno 11. maj 2012 12.36 | Piše: Lovro Kastelic, Sebastijan Ozmec

Zaloga mraza, ki nastaja ob polarnih nočeh, se pogosto zavleče v pomlad.

Zofka Kveder, ena izmed redkih bolj znanih slovenskih pisateljic s preloma 20. stoletja

LJUBLJANA – »Morda pa Zofka ne lula, / ampak solzi, / da trda, ledena srca / možem raztopi ...« je dejal neki romantični Miran, Ada pa se je ob tem spomnila svoje pokojne tašče Zofke, ki je bila na svoj god večkrat tako fajhtna, da so jo potem vsi v vasi hudomušno spraševali, ali se bo kaj polulala.

No, pustimo za hip to Zofko, saj smo tik pred tremi ledenimi možmi – brrrrrr, nas že zebe. Kot že veste, bo imel prvi med njimi, to je Pankracij, god na jutrišnji dan, 12. maja, naslednji dan bo pokazal svoje zobe Servacij, v ponedeljek pa Bonifacij. In šele temu tretjemu ledenemu svetniku, 15. maja, sledi tista znana polulana ali, še lepše, ta poscana Zofka. V tem ča­su, ko se vrtovi že ponašajo s cvetočimi lilijami, tu­lipa­ni in dru­gim cvet­jem, je ozrač­je na­pol­nje­no z než­nim vo­njem cvet­lic in sve­že po­ko­še­ne tra­ve, topli dnevi pa priva­bljajo na pla­n vse vrste žu­žel­k. Toda, pozor, naj vas to ne za­ve­de pre­več: do­kler ne mi­ne­jo le­de­ni mož­je, so lahko ve­če­ri in no­či še kako hlad­ni. Še vedno nas lah­ko pre­se­ne­ti kak­šna sla­na, zato imej­te vrtičkarji pri­prav­lje­no nujno za­šči­to, ko­pre­ne, veje itd. Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje, pravi še eden izmed neštetih pregovorov, stoletnih resnic. Letos, bi rekli, nas je poletje že objelo. Torej?

Sneg pred 40 leti

Šele zatem je v pratikah mogoče zaslediti naslednje: Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Ker si verjetno prav vsi želimo lepega poletja, se nad morebitnim Zofkinim dežjem ne bomo pritoževali. In res. »Proces ohlajanja se bo začel že v soboto, ko bo nad naše kraje začel prihajati hladnejši zrak. Čez dan se bo pooblačilo, popoldne bo začelo deževati. Zaradi nižanja temperature in ohlajanja zraka lahko nastanejo tudi močnejše nevihte,« je dejal dežurni prognostik Andrej Velkavrh. Prihodnji teden bo zato mrzel, brrrrrr, ledeni možje bodo očitno opravili svoje. »Temperature bodo nizke. Zjutraj bo lahko tudi pod petimi stopinjami, čez dan pa ne bo šlo nad 15. Vreme bo zelo nestanovitno, oblačno bo s padavinami,« je še dejal.

Čez dan bo snežilo na 700 metrih nad morjem, kar je za ta čas še vedno zelo nizko.

Ampak, saj veste: Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Bo torej maj dovolj moker, da nam bo junija toplo? Vremenoslovec Brane Gregorčič: »Veste, vreme ne sovpada vselej s pregovornimi ledenimi možmi ter poscano Zofko. Poglejte samo lanski maj, ki je bil nadpovprečno topel,« je prizemljil vse tiste, ki padajo na vremenska izročila. Zatem pa vendarle priznal: »No, letos pa res sovpada!« Za hip se je zazrl še v zgodovino: »Sploh zanimivo dogajanje je bilo 20. maja 1969, takrat je bil vremenski proces še bolj intenziven, kot bo letošnji. Takrat je zapadel tudi najpoznejši sneg v Ljubljani, in to kadar koli. Okoli osem centimetrov ga je bilo.« Za zdaj ne kaže, da bi se meja sneženja tudi tokrat, to nedeljo, spustila tako, lahko pa da bo »nekje čez dan snežilo na okoli 700 metrih nad morjem, kar je za ta čas še vedno zelo nizko«, priznava.

Jutri čez dan nas bo od severa dosegla izrazita hladna fronta. Za njo bo sledila precejšnja zaloga polarnega zraka, tako da se bo meja sneženja do nedelje zjutraj spustila na okoli 1000 ali 800 metrov. Kot je videti, bo dež ponehal v noči na ponedeljek. Sledilo bo suho vreme s kakšno kratkotrajno popoldansko ploho, dnevne temperature pa bodo pod 20 stopinj Celzija. Pozor: v nedeljo se lahko zgodi, da ne bo niti čez 10 stopinj. V ponedeljek bo okoli 15, v torek mogoče 17. V sredo spet prihaja vremenska fronta z dežjem.

Zima spomladi

So torej vse te govorice okrog majskega vremena zgolj naključne? Treba se je namreč zavedati, da spomladi občasno pride do prodorov hladnih polarnih mas, ki so se čez zimo nabirale in se še niso povsem transformirale, ker se na polarnem območju dan zares začne rojevati šele od konca marca naprej in se potem postopoma segreva. Se pravi: tista zaloga mraza, ki nastaja ob dolgih polarnih nočeh, se rada zavleče še v pomlad, pojasnjuje vremenoslovec Brane Gregorčič. Ti prodori so po navadi pogostejši aprila, maja pa v povprečju beležimo le enega. V čast vremenskih polresnic ga bomo tokrat doživeli prav v času Pankracija, Servacija, Bonifacija in Zofke.

Deli s prijatelji