Z lanom do bolj 
zdravega mesa

LJUBLJANA – Če je vaščan šel h kmetu na dnino, ponekod rečejo v taberh, tabarh, in se je rano jutro pojavil na dvorišču brez orodja, ga je gospodar posmehljivo ogovoril: »Kaj pa ti, si prišel pulit lan?« Za pukanje lanu, te nekoč izjemno pomembne rastline, ki je oblekla človeka, postlala še tako skromno ležišče s trpežno laneno posteljnino in dala zdravilna semena in olje, zares ne potrebujete nobenega orodja.

Danes je to sicer simpatična smešnica, ki deluje zelo intelektualno, saj je treba poznati ozadje, v resnici pa je bila včasih prijateljska, najpogosteje pa resna, poniževalna zbadljivka. Kmet je namreč pričakoval, da si na dnino prinesel svoje orodje. Ženske so si za plačilo na večer smele izkopati dve košari krompirja!

V Šentrupertu, v deželi kozolcev, so minuli vikend pukali lan in ga devali v rante, s čimer so v tem izjemnem muzeju na prostem oživili pozabljen starodavni običaj.

Lan je nekoč v modrih in belih cvetovih rasel po vsej Sloveniji, saj je pomenil tehnološko surovino. Porabili so vse, semena, vlakna, tudi slamo, s katero so privezovali trte. Po vojni je začel počasi izginjati z naših polj, nekaj flik se ga je ohranilo le v Beli krajini.

No, povpraševanje po lanenem semenu se je silovito povečalo potem, ko smo si julija lani ogledali francoski dokumentarec Nam hrana lahko škoduje, v kateri so zdravniki poudarili, da zaradi industrijskega prehranjevanja pomanjkanje maščobnih kislin omega 3 v telesu močno ogroža naše zdravje. Te bi lahko nadomestili z lanom. Goveje meso bi bilo bolj zdravo, če bi le kravam med krmo primešali lopato, dve lanu. Enako velja za kokoši, prašiče..., se pravi za jajca, svinjino in perutnino, sami pa bi lahko menda v telesu vzpostavili ravnotežje z občasnim zobanjem lanenih semen. Dobro bi bilo, če bi kruh posuli z lanenimi semeni.

Danes 55-letni kmet in slikar Mitja Berce iz vasi Slepšek pri Mokronogu se je pred leti odločil opustiti živinorejo in skoraj 50 hektarjev polj zasejal z žitom, koruzo, sončnicami, oljno repico, makom, tudi z lanom. »Pravzaprav ga nismo posejali zaradi donosa, ampak najprej zaradi obuditve pozabljene kulture, zaradi polja modrih cvetov,« priznava Berce. Toda danes ima zasajene tri hektarje lanu.

»Donos ni prav velik, približno tono semena na hektar, ki ima 1 evro za kilogram, a ga ni lahko prodati.« Če prištejemo še 300 evrov subvencij, imamo 1300 evrov prihodka na hektar lanu: »A stroškov je vsaj 700 ali 800 evrov,« opozarja Berce. »Lan je sicer skromna rastlina, a hkrati občutljiva, ob določeni vlagi pa celo strupena, zato moramo vedeti, kaj delamo. Ker v Sloveniji ni primernih sušilnic, odpeljemo pridelek v Avstrijo, kar spet podraži proizvodnjo,« pove Berce, ki večino lanu v obliki olja ali semen proda doma.

Je torej lan nova priložnost, tržna niša v nič kaj tržni Sloveniji? Po besedah Berceta lan v Sloveniji trenutno raste na nekaj 10 hektarjih in kot kulturna gospodarska rastlina ni pomemben. Zgodba je morda še slabša kot pri konoplji, ki je verjetno res industrijska rastlina prihodnosti. Z njo bi denimo lahko zasadili vso Savinjsko dolino namesto hmelja, ki ga v zadnjih letih kmetje niso mogli prodati. Takrat se je izkazalo, da Slovenija ni pripravljena na presežke hmelja na svetovnem trgu, še manj, da bi se hitro odzvala in kmetom ponudila drug program, drugo rastlino, tako kot se prilagajajo v ZDA, Nemčiji ipd.

Lan je torej v tem pogledu spet zanemarljiva zgodba, primerna za dopolnilno dejavnost na kmetiji in strogo v okviru lastne prodaje. To je tudi vse, kar ta trenutek zmoremo pri nas. Niti tega ne, da bi spodbudili zdravo domačo pridelavo mesa z dodatkom dveh lopat lanu.