MIGRANTSKA KRIZA

Z jesenjo bodo tu 
že spet migranti?

Objavljeno 05. september 2016 12.24 | Posodobljeno 05. september 2016 12.24 | Piše: Jadran Vatovec

Migrante naj bi naša država poskušala ustavljati že v Makedoniji.

Novi begunski val naj bi bil vsekakor še večji, precej večji od dozdajšnjih dveh. Foto: Jure Eržen

LJUBLJANA – Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je po zadnji seji vlade priznala, da se, »četudi so trenutno migrantske razmere mirne«, boji, da gre zgolj za prehodno, navidezno zatišje. Kaj to pomeni? Da bi bil lahko begunsko-migrantski val, ki bo naslednjič pljusknil k nam – to pa bi se lahko zgodilo že to jesen – veliko hujši od prejšnjih, prvega in drugega po tako imenovani balkanski poti. Če bo slovenska vlada ugotovila, da se begunsko-migrantska pot znova odpira, bo, je dejala ministrica Györkös Žnidarjeva, pač na mah primorana sprejeti skrajne ukrepe oziroma dozdajšnje bistveno zaostriti: »Poskrbeti bomo morali za to, storiti vse, kar je v naši moči, da se Slovenija ne bi spremenila v (migrantski) žep EU.« Vlada zato, denimo, že pripravlja ustrezne spremembe zakonodaje, na podlagi katerih bi migrante laže vračali v tiste države, iz katerih bi prihajali k nam.

Skrajni ukrepi proti skrajni nevarnosti

Skrajne ukrepe naj bi, kajpak, najprej uvedli na meji s Hrvaško, kjer je sicer ostala že žična ograja. Težava pa je (še vedno) tudi to, da EU ne uspeva sprejeti nobenih hitrih in učinkovitih rešitev za skupno soočanje z migracijskimi izzivi. Drži, Slovenija bi težko prenesla še en pretok migrantov, kakršnemu smo bili priča v primeru drugega begunskega vala. Da niti Avstrija ne bo dopustila, da bi čez njeno ozemlje v zahodno Evropo spet romalo na stotisoče migrantov, je že opozoril tudi avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka: »To bomo preprečili z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo.« Predsednik madžarske vlade Viktor Orban pa je, kot je znano, napovedal celo gradnjo zidu – z njim naj bi Madžarska nadomestila ne dovolj učinkovito žično ograjo – na jugovzhodni meji, za začetek najbrž samo na meji s Srbijo.

Nič nenavadnega, skratka, da so v uredništvih hrvaških medijev, kot temu pravimo, zastrigli z ušesi ob zadnji izjavi naše notranje ministrice. Jutarnji list je, denimo, dramatično poročal, kako se menda Slovenci pripravljamo na sprejem ostrejših skrajnih ukrepov.

Po partnerici padel še Povše?

Kopačevega predhodnika v premierjevem kabinetu Francija Povšeta naj bi
dr. Miro Cerar svojčas v svojo ožjo ekipo povabil tudi zato, ker naj bi ta imel
celo podporo zdaj že nekdanje premierjeve partnerice Vesne Arnšek. Ko se
je Cerar poslovil od slednje, naj bi menda začeli prihajati na vrsto tisti, ki jim
je bila ona naklonjena. Kakor koli, dr. Erik Kopač je šele 19. avgusta Cerarja
seznanil, da bo sprejel funkcijo njegovega državnega sekretarja za področje
nacionalne varnosti. No, za zdaj je še vedno generalni sekretar Cerarjevega
SMC, saj se bo (pa še to le deloma) na Gregorčičevo preselil 16. septembra.
Zakaj deloma? Funkcijo državnega sekretarja bo sicer prevzel, vendar naj bi
se tudi odslej večji svojega delovnega časa (kot docent oziroma asistent!)
posvečal obveznostim na ljubljanski fakulteti za družbene vede (na katedri
za obramboslovje in v Obramboslovnem raziskovalnem centru). Ko je služ-
ba SMC za odnose z javnostmi javnost obvestila, da se Kopač seli v Cerarjev
kabinet, je poudarila, da je strokovnjak za ekonomsko varnost, energetsko
varnost, geoekonomiko, nacionalno varnostne in obrambne sisteme
itn., zmotno pa ob tem še navedla, da je profesor na FDV. Mimogrede, v
Cerarjevem kabinetu je že dolgo, to je znano, drugi zelo vplivni član SMC:
izredni profesor ljubljanske ekonomske fakultete in predsednik programske
konference SMC dr. Aleksandar Kešeljević, ki je bil svojčas celo med prvimi
na Cerarjevem seznamu kandidatov za ministre, a naj bi potem izpadel (s
tega seznama) zaradi po mnenju mnogih spornega članstva v nadzornem
svetu Infond Holdinga ter domnevne vpletenosti v afero Groff.

Še en indic naj bi potrjeval, da se je Cerarjeva vlada čisto zares začela pripravljati na nove, veliko večje varnostne izzive, povezane z zelo verjetnim novim migrantsko-begunskim cunamijem. Dr. Miro Cerar je (že na začetku julija) generalnemu sekretarju svojega SMC dr. Eriku Kopaču ponudil, da bi v fotelju državnega sekretarja za področje nacionalne varnosti v kabinetu predsednika vlade nasledil dolgoletnega direktorja Policijske uprave Novo mesto Francija Povšeta. In? Dozdajšnji generalni sekretar SMC se res seli v kabinet predsednika vlade.

Za slovenske državljanke in državljane pa se bržda ključno vprašanje glasi: kaj lahko ukrene in kaj bo ukrenila slovenska vlada, da bomo čim prej in čim bolje pripravljeni na morebitno skorajšnji novi begunsko-migrantski val? Vplivni strokovnjak za nacionalno-varnostna vprašanja, ki resda ne želi biti imenovan, četudi predsednik vlade zelo ceni njegovo mnenje, nam je pojasnil, da bo med prvimi ukrepi, s katerimi se bo naša država poskušala izogniti tveganju, da bi se nepripravljena na nove izzive nazadnje spremenila v nekakšen migrantsko-begunski žep, skoraj gotovo »ne zgolj politična pomoč Makedoniji«: »Pomagati ji bo treba z našim znanjem in izkušnjami, finančno, pa tudi kadrovsko oziroma z živo silo, s pošiljanjem naših izkušenih policijskih enot v Makedonijo. Že v začetku letošnje jeseni se namreč lahko začne dvigovati nov begunski val. V zadnjem času se na srečo krepijo samo tako imenovane klasične ilegalne migracije. Kljub temu do meje posameznih vzhodnejših članic EU kak dan pride tudi od 300 do 400 migrantov. Seveda Nemčija lahko prenese tudi prihod dodatnega milijona migrantov in beguncev, Slovenija pa zagotovo ne. Si lahko predstavljate, kaj bi sledilo, če bi v našo državo, četudi le začasno, spustili milijon migrantov?«

Deli s prijatelji