JESENICE – »Bolnišnica Jesenice je edina bolnišnica na Gorenjskem! Ne bomo dopustili njenega uničenja! Gremo v boj za zdravstvo na Gorenjskem! Pridruži se nam!« predstavniki gorenjske vstaje na facebooku pozivajo k udeležitvi protestov za ohranitev jeseniške bolnišnice 15. marca. »Na Jesenicah so vzeli hokej in Acroni – dva največja ponosa Jesenic! Ne bomo dopustili, da Jeseničanom in Gorenjcem vzamejo zdravstvo, kajti zdravstveni domovi po Gorenjskem so lahko naslednji,« so med drugim še zapisali v pozivu na proteste. Strahovi o zaprtju Splošne bolnišnice Jesenice so se pojavili sredi februarja, ko so njihovi predstavniki sporočili, da zaradi hudih likvidnostnih težav, ki izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov, jeseniška bolnišnica svojim dobaviteljem dolguje štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona že zapadlih obveznosti. To je povzročilo, da jim je dobavo zdravil ustavil največji dobavitelj Kemofarmacija, predstavniki bolnišnice pa so ob tem opozarjali, da se na primer brez zdravil za oživljanje ne morejo lotiti nobene operacije in da imajo rezerv le za okrog dva tedna, potem pa lahko bolnišnico zaprejo.
Na svoji zemlji plačujejo za parkiranje |
Na srečo so bolnišnici na pomoč priskočile prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki so začele nakazovati avanse, sočasno bo bolnišnica začela izvajati sorazmerna plačila dobaviteljem. A očitno je, da Jeseničanov ob tem ni pomiril niti minister za zdravje v odstopu Tomaž Gantar, ki je dejal, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana in da je dobaviteljev zdravil več, določena zdravila pa se da dobiti tudi kje drugje. Pri vsem skupaj je zanimivo to, da je omenjena bolnišnica med letoma 2008 in 2011 vseskozi poslovala z dobičkom. Če so še v jeseni 2012 ocenjevali, da bodo leto zaključili z dvema tisočakoma dobička, pa so konec leta, kot so povedali na ministrstvu za zdravje, ocenili, da bodo poslovanje zaradi nižjih prihodkov oziroma višjih odhodkov od načrtovanih končali s 747.060 evri izgube.
Za vodstvo na leto 180 tisočakov
Čeprav zagotavljajo, da vsako leto zmanjšujejo stroške porabe in naredijo več za manj denarja ter da zdaj rezerv ni več, pa bi lahko k bolj zdravemu poslovanju bolnišnice prispevalo tudi njeno vodstvo. Štirje vodilni v bolnišnici, Igor Horvat, Sandra Tušar, Zdenka Kramar in Nataša Mežek, so namreč samo lani imeli povprečno skupno plačo 15.353 evrov bruto na mesec, kar v celotnem letu znese 184.246 evrov bruto. V jeseniški bolnišnici so nam glede tega povedali, da imajo omenjeni člani vodstva bolnišnice osebni dohodek izračunan na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor. Delovna uspešnost z zakonom o uravnoteženju javnih financ pa ni bila izplačana. Na ministrstvu za zdravje dodajajo, da plačni razred za določitev osnovne plače direktorja predpiše pristojni minister. Pri določitvi plače je seveda treba upoštevati nekaj kriterijev, kot so višina celotnih prihodkov zavoda, število zaposlenih, raven dejavnosti in število področij dela. In kar je ob tem najbolj pomembno: plača ni odvisna od rezultata poslovanja.
Pri tem še bolj bodejo v oči plače, višje od osem tisoč evrov, ki so bile lani večkrat izplačane. Januarja lani je zdravnik specialist, ki je uvrščen v 57. plačni razred, ob štirih nadurah in 79 urah dežurstva prejel 8584,28 evra bruto, maja 2012 pa je zdravnik specialist, ki je v 55. plačnem razredu, z dvema nadurama, s pripravljenostjo in 76,81 ure dežurstva prejel 8974,04 evra bruto. Podobne plače so bile izplačane tudi junija, julija, avgusta in novembra. Ob vseh teh podatkih je seveda razumljiva jeza nekaterih zaposlenih, ki jim bolnišnica zaradi varčevalnih ukrepov naj ne bi plačevala nadur. »Nadure so izplačane glede na predlog in podpis neposrednega vodje, odobri pa jih direktor,« so razložili v bolnišnici in dodali, da so omejili število nadur s poudarkom, da se delo izvede kolikor se da v rednem delovnem času. »Izplačevanje nadur se odobri za nujne operacije, prvi dan nadomeščanja bolniške odsotnosti ali za nujne zadeve,« so pojasnili. Glede na to, da v ustanovi nimajo lastne pralnice in da, kot so nam povedali, pranje bolnišničnega perila in uniform za zaposlene izvaja Splošna bolnišnica Celje prek javnega naročila, pa bi morda razmislili tudi o pralnici, ki bi jim bila bližje. Samo lani so namreč za pranje perila v Celju odšteli 310.000 evrov. Na podlagi vseh teh podatkov je očitno, da bi se v bolnišnici, ne da bi ob tem zmanjševali število zaposlenih, lahko našel še kakšen evro prihranka in da bi lahko jeseniški ponos počasi spet splezal na zeleno vejo.
