Ena od desetih božjih zapovedi, ki veljajo v krščanski veri, se glasi: Ne kradi! Kljub temu je v kriznih časih na Slovenskem vedno več tatvin, ropov in drugih kaznivih dejanj, v zadnjih dveh mesecih tudi na območju sicer mirne Ilirske Bistrice: vdrli so v cerkve v Ilirski Bistrici, Podgrajah in Jelšanah ter jih okradli.
Zlatnina staršev
V jelšansko cerkev Marijinega vnebovzetja so stopili kar sredi belega dne – gospodovega dne, nedelje – in pokradli nakit s kipa Marije, ki ji ljudje po stari tradiciji prinašajo darove. Župnik Franc Raspor pravi, da je konec aprila tako kot ničkolikokrat po nedeljski maši pustil cerkvena vrata odprta. Da se malo prezrači. »Po kosilu, ko sem odšel v cerkev, pa sem opazil, da je kip Matere božje okraden. Policija je prišla takoj in pregledala, ali je kaj prstnih odtisov. Ugotovili so, da so storilci uporabljali vrtnarske rokavice, tako da jih ni bilo.«
Kip Matere božje stoji zaklenjen v vitrini v lično urejeni niši ob vhodu v cerkev pod zvonikom. Tatovi so med krajo obili ključavnico, ob čemer se je razbila tudi šipa. Marije z detetom se niso dotikali.
Legenda, ki je zapisana v župnijski kroniki, pravi, da je kip prinesla povodenj, ki je pred nekaj sto leti poplavila polja sosednje vasi Dolenje. Sprva naj bi jo hoteli imeti vaščani Dolenj, vendar so se odločili, da spada v župnijsko cerkev, ljudje pa so takrat odločili, da svojo cerkev posvetijo Marijini materi, sv. Ani.
»Tukaj so zelo navezani na ta kip in so bili strašno prizadeti zaradi kraje, ne toliko zaradi vrednosti zlata, ampak češ kaj se spravljajo nad Marijo. V vseh teh letih so ji prinašali zlatnino kot spomin svojih staršev, v zahvalo ali priprošnjo,« pripoveduje župnik Raspor. O starosti kipca v kroniki ni zapisa, vendar naj bi bila Marija v cerkvi že približno 150 let. Škoda je zato velika, tako gmotna kot čustvena.
Župnik si ne drzne ugibati, kdo so tatovi, poudarja pa, da se je kraja v cerkvi, ki je bila odprta leta in leta, zgodila ravno v času, ko je bilo v okolici precej vlomov in tatvin. »Poskušali so vdreti tudi v župnišče, vendar jim ni uspelo, zatem so mi vdrli v garažo in iz avtomobila ukradli dokumente,« še pove. Raspor. Poleg tega so v bližnji hiši prav tako sredi dneva okradli starejšo gospo, ki je počivala na kavču, vdrli naj bi tudi v bližnjo menjalnico.
Kakor koli: v Jelšanah in okoliških vaseh so se počutili varno, vrata domov so puščali odklenjena. Zaradi zadnjih kraj so se dolgoletne navade spremenile. Tudi župnik dosledno zaklepa cerkev.
Pločevina namesto bakra
Poleg jelšanske cerkve so si zmikavti privoščili še dve okoliški. V Podgrajah so okradli več cerkvenih objektov, ki stojijo drug zraven drugega. S cerkve karmelske Matere božje so sneli bakrene žlebove. Kot je dejal tamkajšnji župnik Peter Pipan, so odnesli bakrene odtočne cevi. Predrzneži so verjetno istega dne ukradli tudi žlebove na bližnji kapeli lurške Matere božje in nekaj žlebov z mrliške vežice. Da je nekaj narobe, so opazili pevci cerkvenega zbora, ko so prišli na vaje. Kot ocenjuje župnik, se škoda giblje med 2000 in 3000 evri, odtujene žlebove in obrobe pa so že zamenjali – z navadno pločevino.
V cerkev v Ilirski Bistrici so vlomili kar nekajkrat. Bistriški župnik Gabrijel Vidrih, vidno razočaran nad dejanji vlomilcev, ni želel komentirati pogostih vlomov v cerkev sv. Petra, ki stoji na hribčku nad Ilirsko Bistrico. Kot smo neuradno izvedeli, so nepridipravi vlamljali skozi glavna vrata, železna vrata za na kor in še skozi stranska. Ta so tako poškodovali, da jih bo treba zamenjati. Na srečo niso odnesli nič, saj denarja in drugih vrednih stvari tam ne hranijo, materialna škoda pa nikakor ni majhna.
S Policijske postaje Ilirska Bistrica so sporočili, da zaradi interesov preiskave ne morejo dati konkretnih podatkov, denimo o tem, ali so storilcem morda na sledi. Ljudem pa je vlomov v cerkve dovolj, saj ko katero okradejo, okradejo tudi njih same in njihove vrednote, zato postajajo vedno bolj nemirni in jezni.
