Kogovšek Šalamonova je na današnji novinarski konferenci ocenila, da so odzivi predstavnikov vlade na sodbo pričakovani, kažejo pa, da se ne zavedajo resnosti položaja. Opozarja, da je sodba zavezujoča, zato ni vprašanje, ali se bo izvajala, temveč le, na kakšen način.
Izbrisani pripovedujejo
Na današnji novinarski konferenci sta sodelovala tudi dva izmed šestih izbrisanih, ki jim je uspelo s tožbo pred evropskim sodiščem. Mustafa Kurić obžaluje, da bodo odškodnine, ki jih bodo zahtevali tudi drugi izbrisani, na plečih vseh davkoplačevalcev. Po njegovem mnenju bi morali namreč odgovarjati tisti, ki so izbris leta 1992 povzročili.
Kurić je pojasnil tudi, kaj ga je pripeljalo do odločitve za tožbo pred evropskim sodiščem. Kot pravi, je z izbrisom ostal brez vseh pravic, »20 let živel v getu« in še danes čuti posledice izbrisa, zato upa, da bo na koncu vendarle zmagala pravica. Opozarja, da bi oblast ta problem najraje pometla pod preprogo, a to po njegovem mnenju ne bo šlo.
»Ta država me je uničila«
Svojo zgodbo je razkrila tudi Ana Mezga, ki ji prav tako pripada odškodnina. Kot pravi, se ji je z izbrisom življenje obrnilo na glavo. Medtem ko je bila na porodniškem dopustu, je ostala brez strehe nad glavo, zaposlitve in zdravstvenega zavarovanja, dva otroka pa so ji odvzeli in ju dali v rejništvo. Ker ni mogla prenašati takšnega bremena, je večkrat poskusila storiti samomor.
»Ta država me je uničila,« je dejala Ana Mezga, ki pravi, da se je za tožbo odločila, ker je dolga leta pošteno delala v tej državi, a jo je ta pustila na cedilu. Poudarja, da ji ni do denarja, želi le za zadoščenje in popravo krivic, ki so se zgodile njej in njenima otrokoma. Po njenem mnenju sicer sodba evropskega sodišča ni zmaga, ampak le dokaz, da to, kar je država storila z izbrisom, ni bilo prav.
Slovenska slepa ulica
Uršula Lipovec Čebron, ki je izbrisanim pomagala pri pripravi tožbe, je pojasnila, zakaj so se odločili za iskanje pravice na evropskem sodišču. Kot pravi, so se izbrisani znašli v slepi ulici, saj so v Sloveniji izčrpali že vsa pravna sredstva, zato je bilo evropsko sodišče edina možnost. Po njenih besedah se je v letih 2004 in 2005 širil sovražni govor o izbrisanih, naleteli pa so tudi na težave pri iskanju odvetnikov v Sloveniji. Zato so najeli italijansko odvetniško družbo in pred šestimi leti v imenu 11 izbrisanih, ki so doživeli najhujše kršitve, vložili tožbo.
Odzivi
Tanja Fajon je na današnjem srečanju z mediji v Ljubljani pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta izrazila zadovoljstvo, da se je glede izbrisanih »končno naredil preboj in da smo priznali to, kar bi morali priznati že zdavnaj, pravice izbrisanim«. Ob tem je dejala, da je treba odločitev evropskega sodišča spoštovati, kar pomeni, da bo treba tako ali drugače najti denar. »Težko bo, vendar je to nekaj, kar bi lahko verjetno naredili že davno, in mislim, da je tudi pravilno, da se država Slovenija izbrisanim opraviči,« je še dejala.
Po besedah Jelka Kacina je bila odločitev sodišča pričakovana
Jelko Kacin je ob tem dejal, da ima Slovenija omejene materialne možnosti, ampak po načelih pravne države je treba odločati v skladu s prioritetami.
Na Kacinove besede, da je bila odločitev sodišča pričakovana, se je odzvala Jordan Cizljeva. Kot je izpostavila, Slovenija takšne odločitve očitno ni pričakovala. Ob tem je spomnila na besede, izrečene pred nekaj leti, da to ne pomeni nobenih finančnih bremen za Slovenijo. »Dobro bi bilo spregovoriti tudi o odgovornosti glede tega, sploh če se zavedamo v kakšnem položaju je naša država,« je še dejala.
Je pa Jordan Cizljeva še dejala, da verjame v to, »da se vsi skupaj trudimo, da je Slovenija pravna država in da bo pravna država tudi ostala«.
Se je pa Kacin odzval še na besede slovenskega premierja Janeza Janše, da »Slovenija nima denarja za odškodnine za izbrisane, saj nima niti denarja za nujne potrebe«. Kot je poudaril Kacin, da je, če nekdo to reče pred svetom, to neodgovorno in predvsem neevropsko. Po njegovem mnenju bi bilo treba takšno izjavo sankcionirati.
