LJUBLJANA – »Ne morem verjeti, da mi boste plačali položnice. Veste, kako dolga je bila ta zima in s hčerko sva jo komaj preživeli. Tisoč evrov sva porabili za ogrevanje, da ne bi zmrznili,« se je 60-letna Milka iz Ljubljane s solzami v očeh razveselila naše akcije, v kateri plačujemo položnice. Mama dveh otrok je po ločitvi ostala samohranilka, nedavno je šel na svoje tudi sin, ki pa komaj zasluži zase in za svojo družino. S hčerko, ki ima težko psihično bolezen, sta ostali sami v veliki hiši na obrobju Ljubljane, ki so jo zidali na parceli njenega očeta in kjer stanujejo njeni starši. »Hiše ne morem prodati, ker v njej živijo tudi moji starši, stanovanje pa je v tako slabem stanju, da je brez vrednosti. Kam naj bi potem šla s tistim denarjem, ki bi ga dobila? V garsonjero ali v enosobno stanovanje? Poleg tega sploh še nisem odplačala kredita, ki sem ga najela pred desetimi leti za poplačilo dolgov,« pripoveduje.
Milka je ena od tistih nesrečnic, ki jim kriza ni prizanesla. Zdaj že odrasla hčerka je kot najstnica zbolela in je kot invalid prve stopnje trajno nezmožna za delo. Že 25 let je samohranilka. »Kdor tega ni izkusil, si ne more predstavljati, kako težko je, če si samohranilka. Če je zraven še bolezen, vse skupaj postane pekel.« Bila je medicinska sestra na otroškem oddelku v UKC Ljubljana in rada je imela svoje delo. A potem je hčerka zbolela in ni je mogla pustiti ustanovam, ampak je bila ves čas z njo in ji pomagala. Po desetih letih se je želela vrniti v službo, pa je ni našla. Izgubila je stik in tako je že dolga leta brezposelna. »Dokler sem dobivala vsaj preživnine za oba otroka, je še nekako šlo, zdaj pa mi nikakor ne uspe. Na robu obupa sem, sploh ne vem, na koga naj se obrnem,« se sprašuje.
Od socialne podpore in varstvenega dodatka, ki ga dobita, gre nekaj za kredit, ki ga je morala najeti pred šestimi leti, ko ji je zaradi neplačevanja položnic grozila izvršba. »S hčerko bi skoraj končali na cesti, brez strehe nad glavo. In to po več kot 20 letih delovne dobe,« je ogorčena. Po poplačilu kredita in položnic jima ostane na mesec 300 evrov, za obe skupaj. Ves čas sta po bolnišnicah, predvsem zaradi hčerine bolezni, nedavno je zbolela tudi Milka na ščitnici. Vsak mesec ji morajo starši pomagati, čeprav imajo zelo nizke dohodke. Občasno gre po pomoč tudi na Rdeči križ, a tam se ne dobi prav veliko, vsekakor ne za preživetje.
Najhuje pa je vsako jesen, ko mraz začne napovedovati zimo. To za Milko in njeno hčerko ne pomeni zimskih radosti, ampak zgolj mraz in borbo za preživetje. »Hiša je slabo izolirana, streha pa je že čisto zanič. Nujno bi jo morali zamenjati, a ne vem, kako naj to naredim! To stane okoli 8000 evrov, mi vsi skupaj, s starši vred, pa do konca življenja ne moremo zbrati toliko denarja. Oh, kako nepravično je, da moramo eni tako živeti in se bati vsakega prihajajočega dneva in življenja nasploh,« je žalostna.