Povsem ponesrečen nastop Alenke Bratušek v evropskem parlamentu je zelo lepo prikazal vsem v EU, kakšne so razmere v Sloveniji in zakaj se pri nas stvari odvijajo iz slabega na še slabše. Primer AB je samo vrh ledene gore in zgolj simptom stanja duha pri nas. Navsezadnje tudi Miro Cerar mlajši v teh dneh vse bolj dokazuje, da hitro prevzema njene vzorce vladanja. Njegove besede, da namerava v slovensko politiko vrniti prave vrednote in etiko, se iz dneva v dan zdijo vse bolj kot slaba šala in navadno zavajanje volivcev. Kako naj si sicer razlagamo, da ponavlja napake svoje predhodnice? Najprej je na enak način kot Alenka Bratušek zlorabil poslovnik vlade in na dopisni seji za novo komisarsko kandidatko imenoval osebo iz vrha njegove stranke brez ustreznih referenc ali političnih izkušenj. Tudi v tem primeru je več ministrov glasovalo proti Violeti Bulc kot zanjo, in sicer 6 za, 7 proti, 3 vzdržani, ampak to Cerarja ni zmotilo.
Namesto širšega usklajevanja je uporabil butalski poslovnik vlade, po katerem se, v nasprotju z zdravo pametjo, vzdržani glasovi štejejo kot glasovi za. Sporen način imenovanja nove strankarske kandidatke za komisarko dokazuje, da kar se Miro nauči, to Miro pač zna. Če je kdo pričakoval, da bo upošteval želje največjih dveh poslanskih skupin v evropskem parlamentu in predlagal Tanjo Fajon, je izpadel precej naivno. Še bolj naivni so bili tisti, ki so pričakovali, da bo pokazal, kako se presegajo tradicionalne ideološke delitve na levo in desno, ter za novo kandidatko predlagal Romano Jordan, ki se je vrsto let v evropskem parlamentu ukvarjala prav s področjem energetike. Kakšno je torej Cerarjevo sporočilo slovenski in tuji javnosti? Verjetno nekaj v smislu, »ni pomembno, ali je najboljša, glavno da je naša«. Besede o novi politiki, utemeljene na novih vrednotah, se razblinjajo kot milni mehurček. Nova kandidatka kljub očitni spornosti verjetno ne bo imela pretiranih težav v evropskem parlamentu, saj si nihče v Bruslju noče in ne more več privoščiti novih zapletov pri imenovanju Evropske komisije.
Zagotovo pa bi bilo neprecenljivo videti izraz na obrazu šefa komisije Junckerja, ko je ugotovil, kakšno kandidatko mu znova ponuja nova slovenska vlada. Najbolj zabavno pri vsem skupaj je bilo, ko so takoj po tem nekateri poslanci evropskega parlamenta iz Odbora za promet pozvali Junckerja, da želijo na svojem področju obdržati slovaškega komisarja. Očitno se bojijo, da bi prav njihov resor prevzela kandidatka iz Slovenije. Pa naj še kdo reče, da v EU nismo prepoznavni.
