Z domačih njiv za desetino manj hrane

LJUBLJANA – Slovenija še ni dosegla dna, očitno lahko pademo še precej globlje, kot se nam je zdelo. Po napovedih Umarja se bo gospodarstvo zbudilo šele leta 2014, medtem ko bomo imeli naslednje leto kar 117.000 nezaposlenih, dobrih 3000 več, kot jih je ta trenutek prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.

Kako hudo za nohte nam bo šlo, dokazuje letošnji grozljivi padec kmetijske proizvodnje, ki ga slovenski ekonomisti običajno sploh ne omenjajo. Zanimajo jih banke, ki naj stanejo, kolikor hočejo, hrano lahko vso uvozimo, mar ne?!

Prve analize kažejo, da smo je letos pridelali kar za 11 odstotkov manj kot leta 2011. Hkrati se se je v povprečju podražila za osem odstotkov.

Ni samo suša

Po besedah agroekonomista dr. Aleša Kuharja je padec obsega proizvodnje deloma pričakovan: »Doživeli smo hudo sušo, hkrati pa naše kmetijstvo (še) ni kos hudim sušam ali drugim vremenskim odstopanjem.«

Po najbolj svežih podatkih statističnega urada se je vrednost rastlinske pridelave letos znižala za 10 odstotkov, razloga pa sta 20-odstotno zmanjšanje obsega in 13-odstotna rast cen. Majhna izjema so ozimna žita, ki so ušla suši, a so bila vsaj za 20 odstotkov manj kakovostna od dolgoletnega povprečja. Žetev koruze pa je bila polovična.

Ekonomisti pričakujejo največje zvišanje cen na področju krmnih rastlin in žit (za okoli 18 odstotkov), vina (12 odstotkov) in sadja (11 odstotkov). Glede na ocenjene podatke bo verjetno najbolj prizadeta vrednost proizvodnje krompirja.

A četudi je res, da je za letošnjo negativno bilanco pridelave hrane kriva suša, dr. Kuhar priznava, da je statistično stalno padanje pridelave hrane v zadnjih desetih letih skrb vzbujajoče.

V Sloveniji na leto porabimo 214.000 ton zelenjave. Pridelamo je od 60.000 do 70.000 ton ali slabih 35 odstotkov. Med letoma 2008 in 2010 je denimo pridelava zelenjadnic (belo zelje, paradižnik, paprika, kumare, solata, rdeča pesa, ohrovt, česen, čebula ...) padla z dobrih 80.000 ton na 59.000. Danes pridelamo le še 45.000 ton zelenjadnic ali dobro polovico v primerjavi z letom 2008.

Pot v nerazvite

Leta 2008 smo pridelali 3167 ton rdeče pese, leta 2010 le 2013 ton, letos pa le še 1200. Pridelava čebule, solate in korenčka je v štirih letih padla za več kot tretjino, enako je s fižolom in grahom.

Toda zanimivo, na drugi strani obseg živalske proizvodnje ni upadel, vrednost je zaradi zvišanja cen celo narasla za tri odstotke. Pri prireji perutnine, drobnice in mleka pričakujejo celo povečanje obsega proizvodnje.

S kmetijstvom se v Sloveniji tako ali drugače ukvarja 200.000 ljudi, pri čemer naj bi se delež plačane delovne sile povišal za dva odstotka.

V Sloveniji bi glede na okoljske razmere lahko pridelali vso zelenjavo za lastne potrebe. Ker pa pridelava zelenjave spada med zahtevnejše kmetijske panoge in država zelenjavarjem ni prišla naproti, bomo tudi naslednja leta imeli upad in pri trgovcih kupovali najslabšo uvoženo ponudbo.

Razpad prašičereje, v kateri so obstali le manjši rejci do 1000 pujsov na leto, ki so se sicer dobro znašli v neposredni prodaji, v resnici pomeni pot v nerazvite. Farme Ihan hirajo, zato tako rekoč nimamo več tehnološko razvitega svinjerejskega centra, ki bi poganjal prirejo svinjskega mesa na nacionalni ravni. Ostalo bo nekaj kmetov, večina Slovencev pa bo obsojena na nakup tretjerazrednega mesa pri trgovcu, pogosto iz skladišč starih zalog in presežkov intenzivnih rejskih držav.