Za dobre ideje ni recesije, je stavek, ki ga v zadnjih letih, ko nas je gospodarska kriza tako ali drugače prizadela, pogosto slišimo. Z veliko volje, optimizma in poguma je mogoče tudi v teh časih zagnati uspešno podjetje. To nam dokazujejo mladi slovenski oblikovalci Elvis Halilović, ustanovitelj podjetja Ondu, ter Anita Lozar in Matej Pelicon, ki sta pred kratkim odprla pivovarno. Vsem trem je skupno, da so svojo poslovno pot začeli – na internetu!
V enem mesecu zbral
80.000 evrov
Mnogo izmed vas je gotovo kdaj imelo poslovno idejo, ki pa je niste vzeli zares, saj ste vedeli, da brez začetnega kapitala ni kruha. Še tako dobra ideja je namreč brez investitorja obsojena na propad. Prav zato je bila leta 2009 ustanovljena spletna platforma Kickstarter za nabiranje sredstev. V štirih letih je Kickstarter dosegel osupljive rezultate: 40-milijonska podporna skupnost spletne strani je zbrala za okoli 600 milijonov dolarjev donacij, s katerimi je pomagala nekaj več kot 40.000 projektom!
Med temi je tudi nekaj slovenskih, čeprav je prvi pogoj za sodelovanje na Kickstarterju, da si državljan ZDA, Velike Britanije, Kanade ali Avstralije – oziroma da imaš v eni od teh držav registrirano podjetje. »Da sem sploh lahko predstavil svoj izdelek na tej platformi, mi je omogočil podjetnik Niko Klanšek, ki ima podjetje, bazirano v Ameriki,« nam je povedal Elvis Halilović. »Zadeva ni enostavna, sploh ker potrebuješ koga iz prej omenjenih držav oziroma podjetje, ki ima sedež na teh naslovih. Obstajajo tudi druge crowdfunding platforme, kjer ni teh omejitev, vendar niso toliko prepoznavne. Ena takšnih je recimo Google crowdfunding.«
| Provizija Če uporabniku uspe zbrati določen znesek, platforma Kickstarter vzame pet odstotkov, nadaljnjih pet odstotkov pa še Amazon, ki skrbi za finančne transakcije. V Elvisovem primeru so denar zbirali na računu ameriškega podjetja Nika Klanška, s katerega so tudi poravnali vse račune za proizvodnjo in dostavo izdelkov ter ustanovitev in zagon podjetja. Preostanek denarja dobi podjetnik za nakup strojev in trženje. Klanšek je v zameno dobil določen delež podjetja in je torej postal Elvisov partner. |
Elvisov izdelek – leseni fotoaparat Ondu Pinhole Cameras – je v 30 dneh (toliko časa je namreč izdelek, ki dobi zeleno luč za zbiranje investicij, predstavljen na Kickstarterju) zbral 109.000 dolarjev, kar je nekaj več kot 80.000 evrov. V kampanji od sredine maja do sredine junija letos bi moral po kriterijih upravljavcev platforme zbrati vsaj 10.000 dolarjev. To mu je uspelo že v dveh dneh, številka je bila ob koncu kampanje torej več kot desetkrat višja. »Donatorji ali investitorji so posamezniki, ki v zameno za razmeroma majhno investicijo dobijo končni izdelek. So pa z vsega sveta.« Elvis ob tem opozori, kako pomembno je, da se izdelek pred predstavitvijo na internetu patentno zaščiti. »Najprej je treba registrirati blagovno znamko, nato še proizvod.«
Zgradil delavnico,
širi dejavnost
Šestindvajsetletni diplomant industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) je prvi leseni fotoaparat ustvaril na študentski izmenjavi v Krakovu na Poljskem. Sčasoma je začel svoje znanje iz fotografije in oblikovanja usmerjati v razvoj naprave, ki bi imela daljšo življenjsko dobo in bi jo morda lahko zapustili naslednjim generacijam. Tako je nastala serija fotoaparatov Ondu, ki so izdelani iz orehovega in javorjevega lesa. »Izdelek dobro izgleda, dizajn je prečiščen, za celotno zadevo stoji neka zgodba,« je o razlogih, zakaj gredo ti fotoaparati na trgu za med, prepričan Elvis. Zanimivo, tudi sam že nekaj let ne uporablja digitalnih fotoaparatov, prisega na analogne. »To je pač neka osebna preferenca. Analogni medij je fizičen in načeloma večen, digitalni pa je minljiv.«
Podjetni Velenjčan pa nikakor ne namerava zaspati na lovorikah, temveč že razmišlja o nadaljevanju svoje poslovne poti. Z denarjem, ki ga je zaslužil na Kickstarterju, ter ob pomoči domačih in prijateljev je zgradil delavnico, kjer že snuje nove projekte. »Trenutno sem še v fazi postavljanja proizvodnje, pri čemer mi pomagajo zunanji podizvajalci. Tudi izdelavo fotoaparatov so večinoma prevzeli zunanji sodelavci, jaz se lotevam novih izdelkov. Še vedno bom obdržal kamere, sproti pa bom razvijal nove modele,« napove Elvis.
| Kaj je ondu? Ime za fotoaparat je Elvis Halilović dobil v stari slovenski besedi ondu, ki pomeni tam. »V slovarju piše ondu, prisl. zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda. Pinhole cameras pa je tip fotoaparata, ki v latinščini pomeni temna soba,« nam je pojasnil Elvis. |
Izgubiti nimate kaj!
Podobno zgodbo o uspehu pišeta tudi Elvisova kolega z akademije Anita Lozar in Matej Pelicon. Ajdovca sta namreč ustanovitelja Obrtne pivovarne Pelicon. »Obrtno pivovarstvo pomeni varjenje piva v manjših količinah, visoke kakovosti iz najboljših surovin. Rezultat so okusnejša in polnejša piva v primerjavi z množično proizvodnjo velikih pivovarn,« sta svojo prednost pred konkurenco opisala Anita in Matej.
Tudi onadva sta začela na Kickstarterju. »To je kreativen in nekoliko nenavaden način zbiranja sredstev. Preden se na portalu predstavi idejo, je treba izdelati podrobno predstavitev in poslovni načrt, posneti video, pripraviti slikovni material in predvsem biti pripravljen prebedeti marsikatero noč, saj se ideja z razkritjem na Kickstarterju izpostavi milijonski množici, ki vsak dan spremlja nove objave in zanje donira denar,« sta opozorila mlada podjetnika. »Za Kickstarter sva se dokončno odločila med vsemi drugimi platformami crowdfunding, ker je to najbolj popularna platforma z največ uporabniki in največ obiska,« je poudarila Anita.
Na koncu se njuno pivo sicer ni znašlo na platformi, vseeno pa jima je uspelo zbrati 27 odstotkov od 12.000 britanskih funtov, kar je lep dosežek. »Kickstarter je model vse ali nič, in ker nismo prestopili meje sto odstotkov, nismo dobili nič. Če projekt ne doseže cilja, tudi ni nikakršnih provizij.«
Čeprav denarja nista dobila, je občutek fenomenalen, pravita. »Odziv ljudi je bil ogromen, navdušenje nad najino idejo za lastno pivovarno prav tako.« Vsem, ki imajo dobro poslovno idejo, a še niso našli investitorja, zato polagata na srce: »Na Kickstarterju lahko objavi projekt vsak. Naredite domačo nalogo – dobro zastavite projekt in poskusite. Izgubiti nimate kaj!«
| Start v sedmih korakih 1. Določite cilj in namen projekta Pri snovanju predstavitve svojega izdelka si lahko predstavljate, da pišete seminarsko nalogo ali diplomsko delo. Prvi korak je jasna opredelitev cilja in namena vašega projekta. Opišite, zakaj ste začeli razmišljati o izdelku, kaj vas je pripeljalo do navdiha, predstavite prototipe ter zamisli o končnem izdelku. 2. Določite znesek, ki ga želite doseči Zavedati se morate, da gre pri Kickstarterju za igro na vse ali nič, kar pomeni: če vam bo do ciljnega zneska zmanjkal samo en dolar, ne boste dobili nič. Če pa boste znesek dosegli še pred rokom, boste lahko donacije prejemali vse do izteka roka ter s tem celo presegli zastavljeno vsoto denarja. Znesek naj bo zato realen. 3. Izberite kategorijo Glavne kategorije so: umetnost, stripi, ples, oblikovanje, moda, film, hrana, igre, glasba, fotografija, uredništvo, tehnologija ali gledališče, znotraj teh pa lahko izbirate tudi podkategorije. 4. Dobro predstavite projekt Projekt predstavite s tehničnimi risbami, oblikovanjem CAD, slikanjem, skicami in prototipom izdelka. Dokazano je, da so projekti z videi za 50 odstotkov uspešnejši. Pri ustvarjanju videa ne pozabite, da šteje vsebina; kako je posnet, je drugotnega pomena. 5. Tržite kampanjo V predstavljanje projekta vključite tudi svoj socialni krog. Tržite kampanjo tako prek spleta in družabnih omrežij, kot sta facebook in twitter, kot tudi v živo. 6. Nagradite podpornike Nagrade navadno motivirajo ljudi, da vaš projekt podprejo, zato naj bodo te čim bolj pristne in osebne. Nagrada je lahko izkušnja ali izdelek, nikakor pa ne denar. 7. Obveščajte svoje podpornike O pogostosti obveščanja podpornikov odločate sami, naj bo to vsak dan ali vsaj enkrat na teden. Obveščate jih lahko posamično ali skupinsko na uradni strani projekta. |
