Tam nad morjem po istrskih gričih te dni poleg špargljev, blušča, ruške in še kakih divjih užitnih rastlin, ki jih celinci morda šele odkrivamo, na vrtovih in njivah lepo uspeva tudi bledež. Kaj je to, vedo predvsem Primorci, drugi pa o tej rastlini, dokler ne izvemo, da gre za blitvo, le nemočno ugibamo. Z bledežem se je še zlasti včasih preživljalo veliko gospodinjstev tam okoli Padne in na to so tako ponosni, da imajo celo svoj praznik oljčnega olja in bledeža.
Padna je ena najlepših istrskih vasi v zaledju Pirana. Je na vrhu vzpetine na robu Šavrinskega gričevja in obdana z zgledno urejenimi oljčnimi nasadi, v katerih je sem ter tja celo kaka več kot 300 let stara oljka. Vas ohranja značilno podobo tipičnega, strnjeno pozidanega istrskega naselja in iz nje se odpira enkraten pogled na morje, a tudi na Triglav, Krn ter Kanin. Vaščani se od nekdaj ukvarjajo z oljkarstvom, vinogradnišvom, gojijo pa tudi sredozemsko sadje in vrtnine, ki jih prodajajo po obmorskih mestih. Še zlasti padenske Šavrinke so bile včasih znane, da so v mesta na trg v koših na glavi ali osličkih tovorile celo mleko, jajca in domač kruh.
Tako se je tudi z bledežem preživljalo precej domačij in vaščani radi povedo, da so njihovi predniki prav z denarjem od prodane zimske ter letne blitve leta 1885 zgradili zvonik ob vaški cerkvi sv. Blaža, zavetnika kraja. Za gradnjo 26,5 metra visokega turna, ki ima tri zvonove, je namreč zmanjkalo novcev. A so se Padenci odločili, da sredstva za zvonik zberejo iz izkupička od prodaje bledeža. Tako naj bi zanj prispevali nekaj več kot 1600 takratnih florintov.
Obujanje starih receptov
Bledež oziroma blitva ima že stoletja pomembno mesto v istrski kuhinji. Za pripravo jedi naj bi jo prvi začeli uporabljati stari Grki, k nam pa so jo verjetno prinesli Rimljani. Latinsko ime zanjo je beta in Istrani so ime bledež prevzeli od zahodnih sosedov Furlanov, ki ji pravijo blede. Bledež je bil od nekdaj nepogrešljiv v padenski domači kuhinji. Večina ga pozna predvsem po tem, da se kuhan s krompirjem in seveda s česnom lepo poda k ribam, a v Padni iz njega naredijo še marsikaj, na primer celo mulce, ki so z rižem, krvjo in bledežem polnjene krvavice.
Tako so se pretekli vikend vaščani na prazniku oljčnega olja in bledeža izkazali s prav neverjetno zakladnico jedi iz njega. Med njimi je bil tudi sipin brodet z bledežem in polento, ki ga je pripravil zgodovinar in znani raziskovalec avtentične istrske kuhinje ter tamkajšnji domačin Alberto Pucer. »To je tipična padenska jed. Naredil sem jo iz bledeža in sip, z dodanim česnom, peteršiljem in seveda oljčnim oljem. Poleg tega so tu še fritalje iz bledeža, bledež v palenti, štruklji z bledežem in polpete iz bledeža, v katerih so poleg bledeža drobtine in jajca,« je našteval ob mizi z dobrotami na dvorišču svojega doma.
Prašič mora biti zraven
Njegovega sipinega brodeta z bledežem in s polento so bili deležni udeleženci Boškarinovega pohoda in kolesarskega maratona, s katerima so popestrili praznik. Ta je bil seveda predvsem kulinarično obarvan in gospodinje so na stojnicah po vasi in dvoriščih tako ponujale kruh in žemljice, polpete, fritaljo, štruklje, polento, knedlčke, palačinke, enolončnice in celo testenine, kjer se je povsod notri poleg vse bolj cenjenih istrskih lokalnih sestavin seveda obvezno našla blitva.
Vesna Žerjav je na primer pripravila palačinke z blitvo in nam izdala recept: »Pripravila sem običajno testo za palačinke, v katero sem dala nasekljano blitvo. Palačinke sem nato namazala z dvema namazoma. V enega sem dala zmlete oljke in sir, v drugega pa šparglje, panceto in sir.« Poleg tega je na svoji stojnici ponujala še polpete iz blitve, žemljice z blitvo in testenine z blitvo, ki so bile projekt njenega sinka. Nič manj živahno ni bilo okoli stojnice gospodinje kmetije Lovrečič, ki je iz svoje kuharske zakladnice poleg kruhkov in ruladic z blitvo radovednim gurmanom ponujala enolončnico iz blitve: »Tako so enkrat kuhale naše none. Prašič mora stopiti noter, sicer pa je iz blitve, koromača, fižolčka in še blitvine knedlčke sem zakuhala vanjo. Običajno se je s polento ali kruhom,« je pripovedovala.
S praznikom olja in bledeža, ki so ga popestrili tudi z drugimi dogodki, se vsekakor odpira še ena čudovita in manj znana zgodba Istre, ki ima tisti čaroben okus istrske kulinarike in kulture, na kateri postajamo vse bolj ponosni.
