Vzhod bo sončen, zahod meglen in moker

Končal se je prvi mesec meteorološke jeseni, ki je prinesla veliko težav z obilnimi in pogostimi padavinami in tudi poplavami. Splošna vremenska izkaznica septembra je: povprečno topel z manj sončnih ur, dežja pa več od dolgoletnega povprečja. V Novem mestu ga je padlo 289 mm, kar je 2,4-kratna vrednost običajnih padavin v obdobju 1991–2010, sončnih ur pa je bilo polovico manj kot v povprečju.

Kmetje hiteli s košnjo

V zadnjih dneh septembra se je v nekajdnevnem sončnem in suhem vremenu končno spet zaslišalo brnenje traktorjev na poljih in travnikih. Marsikje so kmetje hiteli s košnjo, na koruznih poljih so pobirali koruzo.

Če se bo suho vreme nadaljevalo, bo obširnejša žetev koruze na začetku oktobra. To bo omogočilo, da bodo s površin, namenjenih za setev ozimin, pospravljeni predposevki in da jih bodo lahko primerno in pravočasno pripravili za setev.

V najboljšem primeru upamo, da se še da ujeti optimalni čas setve ječmena, tritikale in rži, ki sicer velja do 10. oktobra, za pšenico pa do 20. oktobra.

Setev ozimnega ječmena po 15. oktobru je veliko večje tveganje, zato se priporoča raje krmno pšenico, ki bolje prenaša pozne setve, ali da se njiva pripravi za zgodnjo setev jarega ječmena.

Če imamo poleg tega slabo načrtovan kolobar, bomo s pripravo njivskih tal in tako tudi s setvijo ozimnih žit zelo verjetno zamujali. Ozimno žito naj ne pride na isto njivo pogosteje kot vsako tretje leto.

Glede na letošnje izjemno namočene talne razmere bo treba takoj po žetvi koruze polja zorati. Na splošno velja, da na težjih tleh površino preorjemo vsaj 10 do 14 dni pred setvijo, na lahkih tleh 7 do 10.

Le tako se v tem času tla primerno sesedejo, kar pomeni, da semena žit posejemo v sklenjena in strnjena tla. Orjemo od 18 do 25 cm globoko. Globina oranja je odvisna od lastnosti tal, priporočljivo pa je, da površine ne orjemo leto za letom do iste globine.

Dosladkanje mošta

Podatki septembrskega spremljanja dozorevanja letnika 2014 Kmetijske svetovalne službe Novo mesto kažejo, da je bilo to v drugi polovici septembra upočasnjeno. Vsebnost sladkorja je naraščala v primerjavi s prejšnjimi vzorčenji, zdravstveno stanje pa se je še poslabšalo. Marsikje je zaradi hitrega propadanja nujno podbiranje in trgatev določenih sort.

Pri grozdju, pri katerem zdravstveno stanje to dovoljuje, se s trgatvijo lahko še počaka. Pri trgatvi in predelavi poškodovanega in nagnitega grozdja se od vinarja zahteva še posebno pozornost.

V nekaterih vinorodnih okoliših (Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremiški) so dovolili dosladkanje drozge ali mošta letnika 2014 za sorte, kot so kraljevina, laški rizling, modra frankinja, žametovka in druge.

Oljčna muha sili v zgodnejše obiranje oljk

Vremenske razmere za oljko v prehodu v leto 2014 so postregle z zelo milo zimo, poletje pa je bilo deževno in brez visokih temperatur zraka, kar je bilo izjemno ugodno za razvoj oljčne muhe.

Po podatkih Kmetijske svetovalne službe Koper se je že na začetku julija na skoraj vseh opazovanih lokacijah pojavila oljčna muha, ki je z vbodi poškodovala plodove. Svetovalci menijo, da vsi oljkarji nasvetov in priporočenih ukrepov niso vzeli dovolj resno, po drugi strani pa je bil napad tako močan, da niti z vestnim ukrepanjem ni bilo mogoče v celoti preprečiti škode na večini lokacij.

Sodelovanje oljkarjev in preventivno ukrepanje na širšem območju sta se letos izkazali za še pomembnejši kot prejšnja leta. V nasadih, ki so bili močno napadeni od oljčne muhe, priporočajo zgodnejše obiranje. Nekateri oljarji bodo grozdje začeli predelovati že konec septembra.

Priporočajo, da se vse oljke, napadene od oljčne muhe, oberejo in predelajo do konca oktobra. Izjemno pomembno je, da poškodovane plodove takoj predelamo. Tudi kratkotrajno nekajdnevno čakanje na obiranje lahko kakovost močno poslabša. Veliko padavin z malo sončnih dni je letos negativno vplivalo na zorenje in oljevitost. Čeprav so izpleni nizki, je treba pridelek čim prej pobrati, da ohranimo količinsko in kakovostno stanje pridelka.