Načeloma dopust jemljem za počitnice ali življenjsko nujne opravke. Med zadnje nisem nikdar prišteval poštnih storitev. Pošta je pač tam, bleda hiša z rumenim nabiralnikom ob vratih, značilnim napisom in, velja vsaj za Dobrnič, prijazno uslužbenko. Načeloma je tudi vedno odprta. Zdaj nič več. Z julijem nas čaka nov urnik, odprto bo od devetih do enajstih, pa dvakrat na teden še urico ali dve popoldne. Ob sobotah pa nič več do enajstih, ampak samo od osmih do devetih. Šestdeset minut. Zakaj sploh? A nima uslužbenka več dela s tem, da pride na delo, kot z delom? So tudi natempirali tajming: k maši, nato pa na pošto. Nove urnike naj bi dobile lokalne pošte po vsej državi.
Saj večino pošte dobivamo v nabiralnik. Ne pa vse. Treba je tudi kaj podpisati, po navadi dajem avtograme in potem še evre redarjem in policajem, to so veliki fantje z velikimi radarji. Če hočem unovčiti polovičko, moram loviti osemdnevni rok, kar pomeni, da lovim pošto. Ko dežuram čez teden, pomeni, da sem v službi od 8.20 do 19.00, kar pomeni, da odpadejo pošta, banka in še kaj. Banke so zaprte tudi čez vikend, kar je tudi ena fajn storitev, glede na to, koliko mi računajo obresti za minus. Pošta pa zvesto sledi bankam. S tem, da se banka lahko šlepa na bankomat, pošta se pa ne more na poštomat.
Skratka, če bom hotel na pošto po priporočeno pošiljko, bom moral, vse kaže, vzeti dopust. A si mislite, da rečem šefu za dan dopusta, ker moram po kazen za nepravilno parkiranje/novo osebno/pismo s sodišča. Pri vsem tem je zanimivo, da pošta dela s profitom, ne z izgubo! Namesto da bi hoteli strankam še bolj ugajati in bi delovni teden kvečjemu daljšali, ga krajšajo – ob tem se seveda poštne storitve ne bodo pocenile! Ne ravnajo se po nas, temveč mi po njih. Pa naj bi urnik služil potrebam domačinov! Saj jim res ustreza, vsaj tistim, ki so kmetje ali brezposelni. Kot bi na Novicah začeli razmišljati, da se pa nam ne da delati več dnevnika in bomo izhajali le še ob ponedeljkih, sredah in sobotah.
