LJUTOMER – Mihael Koder in Anja Kurbus sta vinogradniška delavca v ljutomerski okolici. Pri zasebnem vinogradniku, ki živi v Avstriji in mu je bila posest vrnjena prek matere, denacionalizacijske upravičenke. Mihael je kot delovodja, kar dejansko pomeni neke vrste oskrbnik, kot edini iz delovne ekipe redno zaposlen. Preostala peščica, med njimi je tudi Anja, delajo sezonsko, od pomladi do jeseni. Vinograd, ko počiva, ne kliče delavcev. In ko ni dela, tudi plače ni. Tudi Mihaelova je takrat najnižja, le osnovna. Pa vendar je vinograd tem ljudem vir preživetja.
Bilo je lepo na deželi
Ob delu v vinskih goricah je med Mihaelom in Anjo preskočila iskrica, najela sta blokovsko stanovanje in zasnovala družino. Še podnajemnikoma se jima je rodil zdaj devetletni Žiga.
Hrepenela sta po svojem domu, pove Mihael: »Oba sva odraščala na deželi, zato sva sanjala o mirnem domu sredi goric. Priložnost se je ponudila leta 2006, ko je banka na dražbi prodajala hišo Gresovščak 25 s 15 ari zemlje okoli nje. Lokacija je bila za naju super – vrtec je zraven, do službe le pol kilometra, Ljutomer blizu.«
Hiša s parcelo – ki je v celoti gradbena, zato je podpirala njune sanje o novogradnji – je stara okoli sedemdeset let: »Bila je lepo ohranjena. Tudi trdna, brez ene same razpoke.«
Seveda bi raje kupovala novo hišo: »Denarja sva, seveda z bančnim posojilom, zbrala le za staro.«
Družini je bilo na vasi lepo. Med bivanjem v Gresovščaku sta se prvorojencu Žigi pridružila še Anej pred šestimi in Špela pred petimi leti. Pridnim in varčnim staršem je uspelo hišo tudi malce posodobiti: vgradili so nova okna, zgradili kopalnico s kadjo, prenovili pohištvo. Nazadnje, poleti, so vse prostore še prepleskali.
Anjo, ko gleda nazaj, stiskajo čustva: »Otroci so si zaželeli, da bi imeli po stenah kaj porisanega. Pa sem se potrudila, da sem jih sama na roko popestrila. Kako so bili navdušeni!«
Anja in Mihael sta soglasna: »Zelo smo uživali v tej hiši – na vrtu pridelali zelenjavo, gojili perutnino, kunce, prašiče. Vse, kot je na deželi običajno. Imeli smo svoj mali raj na deželi. Uživali so tudi otroci. Komaj so prišli iz šole in vrtca, že so leteli na trato.«
Gasilci reševali tovariša
Ste opazili, da pripoved obuja preteklost? Ta pa se, kot pojejo že ljudske pesmi, ne vrne. Mimogrede, Kodrovi so bili tretja družina po vrsti, ki ji je tista hiša bila dom.
Septembrske dni je Ljutomer z okolico močno zalival dež. Trinajstega je Mihael kot prostovoljni gasilec (ob spomladanskem žledu je pomagal odpirati poti na vrhniški Zaplani) s tovariši iz PGD Gresovščak šel pomagat na Cven: »Celo vas je zalilo, iz kleti smo črpali vodo.«
Ko se je opolnoči vrnil domov, so otroci spali, medtem ko ga je Anja pričakala: »Pogovarjala sva se še, ko je na lepem počilo.«
Anja je stekla pogledat v otroško spalnico: »Oddahnila sem si, vsi trije so mirno spali. Ob vračanju pa sem na zunanji steni hodnika opazila dvacentimetrsko razpoko. Poklicala sem moža, nato šla pogledat še ven. Miha je pogledal še na cesto – tudi ta je razpokala.«
Vrnila sta se v hišo in ukrepala: »Zbudila sva otroke, poklicala babico v Žerovince, otroke oblekla in jih odpeljala k njej.«
Mihael: »Zjutraj ob sedmih se je cesta ugreznila že za pol metra, petcentimetrska razpoka je že razpolovila steno. Načenjalo jo je še več tankih razpok. Nekatera okna je stisnilo, da jih ni bilo mogoče več odpreti. Na 112 sva prijavila plazišče. Kmalu so prispeli na pomoč naši gasilci, že neprevozno cesto so prišli zapret cestarji. Poveljnik civilne zaščite Branko Novak je po ogledu dejal, da hiša za bivanje ni več varna. Poklical je županjo Olgo Karba, ki nam je našla stanovanje v Ljutomeru. Tja smo se še isti dan s pomočjo več kot dvajsetih ljudi, ki so prihiteli pomagat, preselili. Gasilci so hišo tudi podprli z lesenimi bruni, da smo lahko pospravili kolikor toliko varno. Ko si bil noter, si samo poslušal poke, prah se je sipal iz razpok, ki so se vse bolj razpirale.«
Stanovanje so dobili v začasno uporabo za dve leti.
Pomagajmo mladi družini
Čeprav so imeli hišo zavarovano, na zavarovalnino ne morejo računati: »Plaz je posebej plačljiva klavzula. Plazu res ni bilo mogoče pričakovati.«
O morebitni sanaciji, ki pa ni verjetna, odloča država: »Na odločitev pa, so rekli, lahko čakamo tudi do deset let.«
Kodrovi so ostali brez hiše, a z zanjo najetim posojilom pri SKB, ki ga je treba še izplačati. Banka je prisluhnila, da je Mihaelu in Anji pozimi najtežje, in ju uslišala s polletnim moratorijem na posojilo. Ne pa na obresti, ki znesejo 135 evrov na mesec. Stroški za stanovanje, ki so ga sicer zelo zelo veseli, z najemnino, ogrevanjem, elektriko itd. nanesejo 280 evrov na mesec. Fanta sta šolarja, plačati jima je treba šolsko malico in kosilo, hčerki vrtec. Kje so še hrana, obutev, obleka...
Prav ob našem obisku je Anja praznovala rojstni dan. Ne bi opazili po nobenem zunanjem znamenju, če ne bi sama povedala. Stežka ji gre z jezika, opravičujoče reče: »Pozimi je najtežje.« Tedaj je Mihaelova plača najnižja, 600 do 700 evrov. Ena plača za preživetje petčlanske družine, ki prejema le še 150 evrov otroškega dodatka. Drugega nič. Anja, ki je na borzi dela, ne prejme nič. Ker živali ob nevarno podirajoči se hiši niso mogli vzdrževati, jih nimajo več. Anja potiho, bolj zase reče: »Težko pridemo iz meseca v mesec.« Zakon usode je tak, da noben udarec in noben nov začetek ne mineta brez težko predvidljivih dodatnih stroškov.
Zahvala Kodrovih
Mihael in Anja se skupaj z otroki zahvaljujeta: »Vsem gasilcem PGD Gresovščak, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najhujšem, še posebno tudi poveljniku CZ Branku Novaku in županji mag. Olgi Karba.« Vprašani glede začasno dodeljenega 44 m2 obsegajočega stanovanja pa povedo: »Presrečni smo, da smo lahko skupaj pod streho in na toplem.« Drage bralke in bralci, vse, ki se želite Mihaelu, Anji in njunim trem otrokom iz Gresovščaka pomagati pretolči vsaj čez zimo, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Kodrove, sklicna številka 7149. Odslej lahko pomagate tudi z SMS-donacijami. Pošljite sms na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov. Drage bralke in bralci, vse, ki se želite Mihaelu, Anji in njunim trem otrokom iz Gresovščaka pomagati pretolči vsaj čez zimo, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Kodrove, sklicna številka 7149. Odslej lahko pomagate tudi z SMS-donacijami. Pošljite sms na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
