GRAD

Vurberk, naša vrhunska bolnišnica sredi narave

Objavljeno 13. september 2014 17.03 | Posodobljeno 13. september 2014 17.03 | Piše: Primož Hieng

Eden mogočnejših slovenskih gradov med Mariborom in Ptujem je poln izjemnih zdravilnih točk.

VURBERK – Slovenska zemlja je v svoji zgodovini dajala zavetje številnim gradovom. Usodo mnogih je ovil skrivnostni mrak in z nekaterimi se danes ukvarjata zgolj arheolog in zgodovinar, saj za arhitekta in restavratorja ni ostalo skoraj nič uporabnega.

Taka usoda je doletela tudi grad Vurberk, ki je bil eden lepših in močnejših na Slovenskem. Čeprav je marsikateremu Slovencu neznan, je imel v naši zgodovini vendarle pomembno vlogo, ki se je žalostno končala z letom 1945. Grad Vurberk, bolje rečeno ostanki nekdaj mogočnega gradu, so nekje na pol poti med Mariborom in Ptujem.

Prvič je bil omenjen pod imenom Wrmberch leta 1238, in to leto je začetek njegove slave. V večstoletni zgodovini je zamenjal številne lastnike. Do leta 1907 je bil v meščanskih rokah, tega leta pa so si ga znova pridobili Herbersteini.

Na Vurberku je bilo tudi zdravilišče, saj je 1. marca 1923 ruski Rdeči križ v njem ustanovil sanatorij za pljučne bolezni, ki je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer in priznanih strokovnjakov znan celo v tujini. Vodil ga je dr. Bolesav Okolo Kulak, v njem pa se je zdravilo do sto bolnikov. Takrat so ga delno prenovili, napeljali so elektriko, vodovod, telefon in centralno kurjavo. Iz tistega časa se je ohranilo precej fotografij, zlasti iz notranjosti.

V zadnjem letu druge svetovne vojne, natančneje 22. februarja 1945, so ga bombardirala zavezniška letala. Toda grad v Vurberku je bil, kot toliko drugih gradov in stavb na Slovenskem, obsojen na propad. Po letu 1945 je sameval in propadal. Od sredine 50. let prejšnjega stoletja, ko so do kraja izropali in porušili ostanke grajskega jedra, je na njem vladalo zatišje. Ruševine so se zaraščale. Zdelo se je, da ne bo ostalo nič več in da prihodnji rodovi zanj ne bodo niti vedeli.

Z ustanovitvijo turističnega društva se je začelo čiščenje ruševin. V samo dvorišče ni bilo mogoče poseči, saj sta takrat v gradu živela še zadnji na tem območju živeči Rus Kostja Gutnikov, ki je umrl leta 1976, in družina Ivana Kurnika. Leta 1979 je Turistično društvo Vurberk obnovilo še ohranjeni del – spodnje dvorišče z vhodnim portalom, obzidje s strelnicami in dve manjši poslopji. Danes si ob pogledu na žalostne ostanke le s težavo predstavljamo njegovo veličino in mogočnost. Grajsko podobo lahko rekonstruiramo samo s starimi upodobitvami, fotografijami in z opisi.

Festival narodno-zabavne glasbe

V dvonadstropnem gradu je bilo 49 razkošno opremljenih soban in veliko manjših prostorov. V pritličju so bili stanovanje oskrbnika in upravni prostori, prostori za služinčad, kuhinje in shrambe, v prvem nadstropju pa je bilo 22 sob za lastnika in njegovo družino ter 14 sob v drugem nadstropju.

Danes je Vurberk znan po festivalu narodno-zabavne glasbe, vse bolj pa so privlačne energijske točke, ki jih je tu v izobilju. Kot vse kaže, je nekdanji Sanatorium Vurberk spet pridobil veljavo. Stoji namreč na stičišču oziroma križišču štirih močnih linij iz vzhodne smeri in dveh, ki tečeta od juga proti severu. Po ustnem izročilu so se tu zdravili pljučni bolniki že med vladavino Herbersteinov.

Po zaslugi radiestezista Ivana Benka od leta 2002 uporabljajo stare pešpoti do radiestezijskih točk. Za zdaj je odkritih 31 zdravilnih točk, ki so večinoma stoodstotno močnejše od tistih pri Bukovniškem jezeru, saj so na posameznih točkah namerili nad 140.000 enot po Bovisu. Ker je to izjemno močno bioenergetsko območje, je postanek na posameznih točkah krajši kot sicer, saj je dovolj le od pet do deset minut izpostavljanja. Benko poudarja, da je imel hudo bolna jetra, saj je bil predviden za presaditev tega organa. Z obiskovanjem določenih zdravilnih točk si je zdravje povrnil.

Na tem območju so po njegovih besedah odkrili tudi zdravilno vodo, ki je pokazala zelo dobre rezultate pri zdravljenju notranjih organov. Obiskovalci zdravilnih točk na Vurberku jo zelo radi pijejo.

Pred obiskom lahko opravite pregled pri Ivanu Benku, ki traja najmanj pet in največ deset minut ter pokaže, kateri organi so najbolj prizadeti. Glede na rezultate vsak posameznik prejme navodila za obisk točk. Hkrati se lahko vključite v Kostanj – društvo za razvoj kakovosti življenja, letna članarina je deset evrov. V to ceno je všteta diagnostika, poleg tega pa s članarino plačate še meritvi po opravljenih terapijah.

Deli s prijatelji