Počitnic je konec in vstajniki so se ponovno zganili. Za začetek so nam postregli s svojevrstno novinarsko konferenco na prostem, da malce obnovimo snov in prebudimo jezo, ki pri večini še počiva na brisači nekje na hrvaški obali. Vsekakor se ne velja norčevati iz stiske ljudi, iz revščine, marsikdo si letos morja sploh ni mogel privoščiti. Ne nazadnje statistični podatki že dolgo niso našli spodbudnih številk, na boljše čase pa si sploh ne dovolimo več upati. Istočasno pa je naša neodzivnost prav komična. Čeprav je povsem očitno, da se v politiki dogajajo zgolj navidezne spremembe, da ukrepi ne delujejo, kvečjemu škodijo, se naše drvenje po hribu navzdol nadaljuje. Velik del krivde se skriva v nas samih, v slehernikih, ker smo preprosto preveč leni in otopeli, da bi pritisnili na zavore, se postavili za svoje pravice, za pravice naših otrok in poskušali zaščititi nekaj malega, kar še ni bilo ukradenega.
Maribor je pokazal, da obstaja vrelišče, vendar se je vse skupaj zgodilo veliko prepozno. Naj so videti vstajniki še tako razkropljeni, naivni in nemočni, jim velja priznati, da se vsaj borijo, da se izpostavljajo in poskušajo zadeve spremeniti. Revščina, ki je danes oplazila že vsakega četrtega Slovenca, ni poglavitni problem, ali bolje rečeno, najtežje breme. Sam sem odraščal v skromnih razmerah in dobro vem, da ni pomanjkanje tisto, ki najbolj boli, temveč občutek krivice, ki ga prinašajo velike socialne razlike. Ki ga prinaša ugotovitev, da je nekdo vreden več, da se požvižga na pravila in je povrhu še nedotakljiv. Revščina je lahko zaveznik, ki združuje ljudi, utrjuje družino in sosesko. Prisili nas v povezovanje in vzajemnost. V stiski barve zelo hitro zbledijo, izpuhtijo v ozračje in zgolj čakajo na iskro, da se vnamejo. Simptomatiko neodzivnosti ljudi odlično slika dejstvo, da je bila najverjetneje ključna napaka Mubarakovega režima, da je ljudem odklopil internet, ker je želel preprečiti njihovo povezovanje. Raja tako ni vedela, kaj bi počela, pa je pač šla protestirat, namesto da bi proteste spremljala na zaslonih svojih računalnikov. Zanimivo bo videti, koliko ognja bo nocoj bruhal brezglavi vstajniški zmaj na ponovnih protestih v prestolnici.
