LJUBLJANA – Predsednik Državljanske liste in notranji minister Gregor Virant se, čeprav se sam zavzema za »visoke moralne in etične standarde«, pogosto znajde v središču afer, za katere vedno najde »opravičilo« in »pojasnilo«. Virant si je zaradi svojih izjav in dejanj prislužil tudi različne vzdevke, ki so mu jih nadeli njegovi bivši sodelavci in politični nasprotniki. Maja Sunčič ga je poimenovala Previrant, v SDM mu pravijo »moralni mesija slovenske politike«, v SDS so neko obdobje označili celo za čas virantovanja, Zoran Janković pa je pred dvema letoma dejal, da je o Virantu škoda izgubljati besed, ker je »nekonsistenten«.
1. afera: Nadomestilo za smrad
Marca 1997 je občinski svet v Domžalah na čelu z Virantovim tastom Mihom Brejcem sprejel sklep, ki je določal pogoje in izplačilo rente lastnikom nepremičnin na območju deponije v Dobu pri Domžalah. Sedem lastnikov hiš je prejelo odškodnino, med njimi tudi Virant in Brejc, ki sta zaradi »smradu« vsak prejela po 22 tisoč evrov. Virant je nadomestilo dobil, še preden se je v hišo ob takratnem smetišču vselil, afera pa je v javnost prišla novembra 2011.
2. afera: Nadomestilo
Med volilno kampanjo leta 2011 je v javnost prišla afera o nadomestilu, ki je Viranta gotovo stala veliko število glasov. Mediji so razkrili, da je Virant, čeprav je prejemal poslansko nadomestilo, služil z dodatnim, pogodbenim delom. Poleg nadomestila plače v višini 66.175 evrov je v letu 2009 s pogodbenim delom zaslužil še dodatnih 95.252 evrov. Ravnanje je oktobra 2009 preverila tudi komisija za preprečevanje korupcije, nepravilnosti pa niso našli.
Še leta 2006 je Virant kot takratni minister za javno upravo opozarjal, da je pravica do nadomestila izrabljena. »Poznamo ministre prejšnje vlade, ki so vlekli nadomestilo 12 mesecev, 366. dan pa se je kot po čudežu našla služba zanje,« je dejal. Da bi pomiril strasti, je novembra 2011 po pritisku medijev in volivcev v proračun vrnil 18.777 evrov in dejal, da upa, da je zgodba s tem zaključena.
3. afera: Izgubljeni podpisi
Novembra 2012 je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v vložil državni zbor podpise za razpis referenduma o slabi banki. Nekje na poti med državnim zborom, ki ga je takrat vodil Virant, in ministrstvom za notranje zadeve se je »izgubilo« 36 listov podpisov. Tako na ministrstvu za notranje zadeve kot v državnem zboru so takrat trdili, da se podpisi niso »izgubili« pri njih. Virant in Vinko Gorenak, ki je takrat vodil MNZ, sta s prstom kazala drug na drugega. Virant je avgusta 2013 nato dejal, da je bila izguba podpisov posledica površnih postopkov, ki so na enak način utečeno potekali dvajset let. »Na srečo je bil v tej konkretni zadevi problem odpravljen v državnem zboru, kjer smo hranili izvirnike podpisov.«
4. afera: Poročilo KPK
»Ugotovitve KPK so zelo obremenjujoče za oba funkcionarja, tako da je logična posledica njun odstop,« je januarja lani na novinarski konferenci dejal Virant o poročilu KPK, v katerem so obdelali premoženjsko stanje predsednikov političnih strank. Virant je o ugotovitvah KPK spregovoril, še preden sta bila o njih seznanjena tudi Janez Janša in Zoran Janković, ki ju je prav to poročilo najbolj obremenjevalo. Virant je povedal, da ga je o ugotovitvah KPK obvestil sam predsednik KPK Goran Klemenčič, ki ga je poklical in mu povedal »da bo to prišlo v javnost«. Klemenčič je pojasnil, da je Viranta o tem obvestil, ker je bil predsednik državnega zbora.
5. afera: Brdo
Marca 2011 je bila z zavodom Brdo in ljubljansko fakulteto za upravo podpisana pogodba za študijo o variantnih rešitvah glede dejavnosti upravljanja protokolarnih objektov in opravljanja protokolarnih storitev. Nosilec projekta je bil predstojnik centra za izobraževanje in svetovanje na fakulteti za upravo Gregor Virant. Pogodba je bila podpisana marca 2011, delo pa opravljeno dva meseca pozneje. Za študijo na 16 straneh je zavod plačal 11.616 evrov. Gregor Virant pa je dobil honorar v višini 2170,26 evra.
6. afera: Vrtno pohištvo za zabavo
Leta 2009 je Virant praznoval svoj 40. rojstni dan, za zabavo pa so mu vrtno pohištvo posodili v zavodu Brdo. Na dom so mu pripeljali tri mize, dvajset stolov, dva baldahina in en senčnik, vrtno pohištvo postavili, ga naslednji dan pospravili in odpeljali nazaj na Brdo za vsega 60 evrov. Kot so pojasnili na Brdu, so leta 2009 to opremo posodili le enkrat, in sicer samo Virantu. Cena za to storitev pa sploh ni bila določena v ceniku in so jo določili na podlagi kakovosti in količine opreme. Virant je februarja 2013 v zvezi s tem pojasnjeval: »Garantiram, da je bilo vse v redu. Nikoli nismo nikomur ostali dolžni.«
7. afera: Poceni letalske vozovnice
Maja lani je bilo razkrito, da je Virant od leta 2009 do leta 2011 s slovensko družbo Adria Airways potoval ceneje kot večina državljanov. Mediji so razkrili, da je večkrat letel v Sarajevo, Bruselj, Pariz, Frankfurt in Beograd za ceno, ki je ne ponujajo v redni prodaji. Komisija za preprečevanje korupcije je domnevno sporen nakup poceni letalskih vozovnic preučevala skoraj leto dni. Pred dnevi pa so javili, da so ugotovili, da ni bilo nepravilnosti. Virant že razmišlja o sodni poti in tožbi, medtem pa so se v medijih pojavili novi podatki, ki kažejo na to, da je Virant lagal, ko je trdil, da ni nič vedel o nakupu vozovnic, ker naj bi to urejala njegova žena. Elektronska sporočila, ki so jih objavili v Dnevniku, kažejo na to, da se je Virant sam dogovarjal za nakup vozovnic in to celo pri svojem nekdanjem sošolcu in nekdanjem komercialnemu direktorju Adrie Tomažu Kostanjšku. Čeprav se je zdelo, da je poročilo KPK Viranta 'opralo' sumov, kaže, da zgodba še zdaleč ni zaključena, afera pa dobiva nove razsežnosti …
