NA KOŽO

Vsi v isti koš

Objavljeno 05. marec 2014 23.20 | Posodobljeno 05. marec 2014 23.21 | Piše: Andrej Predin

Dinamiko medčloveških odnosov najbolj grenijo občutki neenakosti in krivice.

Viharna debata okoli poteze Kina Šiška, ki je uvedel kulturni evro, je odprla pandorino skrinjico položaja novinarstva na Slovenskem. Še toliko bolj pa se je izostrila kolektivna naravnanost k posploševanju in podrejanju načelnosti lastnim interesom. Razdraženo telo preprosto ne prenese trenutka razmisleka, temveč se v hipu zapodi v obsodbe. Tovrstni odzivi so v večini primerov bolj ali manj uspešno prikriti populizmi, ki zaradi svoje površinskosti hitro izparijo. Kljub temu pa lahko s svojo vztrajno repeticijo na dolgi rok naredijo precej škode. Metanje vsega v isti koš je postalo malone državni šport, ki se odlično ujema z našo ksenofobijo in ločevanjem sveta na pravljični dobro in slabo. V primeru kulturnega evra so se v zobovju javnega linča znašli novinarji in fotografi, tudi poklic politika je (in to še najbolj upravičeno) postal malone sopomenka pokvarjenega in podkupljivega posameznika, potem so tukaj bankirji, pa taksisti, ženske, tujci, lovci, filatelisti, učiteljice in še bi lahko naštevali. Seveda tovrstno posploševanje ni odslikava resničnosti in je odličen vir za najrazličnejše krivice. Te svoje zobe najgloblje zasadijo prav v posameznike, ki so znotraj teh skupin najbolj vestni, odgovorni in predani svojemu poslanstvu. Njih nezaupnice tudi najbolj bolijo. V dinamiki medčloveških odnosov, ki se najbolj grenijo ob občutkih neenakosti in krivice, je optika v kriznih časih seveda naravnana na iskanje teh dveh strahov. Kadar metanje v isti koš drsi z naših ustnic v prostor, je malone osvobajajoče in nam daje občutek pripadnosti in kolektivizma, saj kričimo v skupini. Prav hitro pa se lahko prigodi, da postanemo sami tarča posploševanja, takrat pa je občutek seveda nasproten. Ironično je, da največji populisti sami sebe vztrajno postavljajo za zgled in primer dobre prakse. V resnici pa gre za akvarijsko vedenje znotraj sistema vzajemnih trepljačev in kompanjonov. Resnica nas bo počakala, enkrat bomo preprosto morali uvideti, da smo vsi v istem košu, in začeti sodelovati. Nedavno je dr. Miro Cerar odlično ubesedil resnico, ko je rekel, da je Slovenija trenutno v puberteti. Jaz bom dodal, da je zanjo to obdobje še toliko bolj travmatično, ker ima ločene starše.

Deli s prijatelji