Letošnji oktober je bil v večjem delu Slovenije vsaj za 2 °C toplejši od povprečja 1961–1990, le na Obali in skrajnem severozahodu je bil odklon od povprečja med 1 in 2 °C. Sonca je bilo oktobra največ na vzhodu.
Le na Obali dovolj dežja
Največ padavin, nad 190 mm, je bilo na skrajnem severozahodu, količina se je zmanjševala proti vzhodu, kjer je padlo manj kot 70 mm dežja. Samo na skrajnem severozahodu in na Obali je padavinska slika dosegla povprečne vrednosti. Po toplem koncu oktobra se je ob prehodu v november ohladilo. Pretekli vikend je dež zajel večji del države, ponekod je tudi zagrmelo. Zapihal je severni in severovzhodni veter. Meja sneženja se je v severni Sloveniji prehodno spustila do okrog 1100 metrov nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature zraka so bile od 11 do 17 °C, ob morju ter v severovzhodnih krajih do 20. V noči na prvi novembrski teden pa so padavine ponehale in najnižje jutranje temperature zraka so bile od 3 do 8 °C, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 10 do 15, v alpskih dolinah okoli 7, ob morju do 18 °C.
Rana setev
Toplo vreme je omogočilo še zadnje odkose trave, tudi nekaj paše za živino je bilo na voljo. Toplo vreme je ozelenilo polja z ozimnimi žiti. Pri prerani setvi se posevki vseh ozimin jeseni preveč razvijejo in razrastejo, zaradi česar postanejo slabše odporne proti zimski zmrzali in nekaterim boleznim. V preveč razvitih rastlinah se namreč že začne oblikovati bodoči klas, zasnova klasa pa je posebno občutljiva za zimski mraz. Na bujno razvitih in razraščenih rastlinah se zlasti v vlažni zimi, prav tako pa tudi pod dolgotrajno snežno odejo – še posebno če sneg pade na mokro in nezamrznjeno zemljo – razvije snežna plesen, ta posevek zelo poškoduje. Lahko celo toliko, da jih moramo spomladi preorati.
Pozna setev
Prav tako je škodljiva prepozna setev. Posevek ostane slabo razvit in kot tak slabo kljubuje hujšemu zimskemu mrazu. Posamezne faze razvoja se pri prepozni setvi odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni, zaradi česar se pridelek ne more popolnoma izoblikovati. Vse to pa se na koncu pokaže kot slabša kakovost semena.
Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja. Stadij največje odpornosti proti mrazu doseže sorazmerno kmalu po setvi, zato jo sejemo precej pozno, od vseh vrst ozimnih žit najpozneje. Pozno setev prenese tudi zato, ker se ne razrašča le jeseni, temveč tudi spomladi.
Napoved
Obeti od 6. do 11. novembra
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno. V severnih krajih bo še mogoč rahel dež. Drugje bo večinoma suho. Do petka bo nad južno Evropo nastalo plitvo območje visokega zračnega pritiska. Ob koncu tedna se nakazuje prehod novih vremenskih front.
5. november 1980
Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Podbrezjah na Gorenjskem je sneg segal 57 cm visoko, v Bohinjski Bistrici so izmerili 56 cm, v Črni vasi na Barju 54, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44, v Cerknici 41, v Bovcu 36, na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad 30, v Mariboru 25 in v Ilirski Bistrici ter Črnomlju 24 cm.
Pregovora
Kakršno vreme na Lenarta (6. november) kane,
tako vse do božiča ostane.
Kakršno bo za Lenarta vreme po hribih,
tako bo božiča v dolini.
