Ko sem se včeraj ponoči z očmi angora zajca presedel od računalnika h kaminu, si prižgal cigaro in natočil nočni viski, se mi je v glavo zaletel nov aforizem: ena od dobrih lastnosti pravih shizofrenikov je, da lahko brainstorminge delamo kar sami. Tistim, ki jim je izraz tuj, bom s kakšnim lepim slovenskim prevodom težko pomagal, čeprav načeloma podpiram uporabo domačih izrazov. Če le ne gre za tehniko ali znanost, kjer s hitrimi iznajdbami kvaziprimernih prevodov delamo le zmedo in neuspešno zdravimo opravičene komplekse naroda, ki izhajajo iz dejstva, da nam je od narodne zavesti ostala le še zavest. Nekaterim še ta ne. Skratka, gre za kresanje idej, izmenjavo zamisli, nevihto umov, torej za neki skupinski seks možganov, iz katerega naj bi se izcimile boljše ideje, kot če to delaš sam. Če seveda nisi shizofrenik.
Shizofrenija je še nedavno veljala za precej negativno osebnostno lastnost, celo motnjo, dandanes pa brez kančka shizofrenije v sebi sploh nisi konkurenčen. Preklapljanje med tisočimi projekti, različnimi vlogami in področji nas samodejno spreminja v razdvojene osebnosti, če to želimo ali ne. Sodobno življenje je pač razcepljeno, in mi z njim.
Razdvojene osebnosti imajo tudi sicer vrsto prednosti pred navadnimi monopersonami. Na primer, fino je, če lahko uporabnost drugega mnenja izkoristiš kar sam s sabo. Dva težje naredita napako. Osebnosti znotraj shizofrenika se itak prekleto malokrat strinjata o tem, kaj je prav in kaj narobe. Tako tak človek, ugibam, ne naredi vrste neumnosti, ki jih delajo drugi. Ne vem, ne začne kaditi, piti, ne pentlja se z napačnimi ženskami in politiko. Voli tudi ne, saj se težko sam s sabo zedini, katera opcija je manj pokvarjena in bolj nesposobna, kar je v časih popolne odsotnosti politikov, ki bi jih ljudje volili zaradi volilne pravice, ne pa zaradi volilne dolžnosti, pravzaprav korektno. Mimogrede, ko sem pred leti pisal hipotetično pismo, ki nam bi ga zapustili delfini, preden bi rekli Zbogom in hvala za vse ribe, je bil eden od njihovih nasvetov ta, da se, če se volitev udeleži manj kot 50 odstotkov ljudi, takoj razpusti vsaka vlada in uvede tehnična, v kateri ne sme biti nikogar s politično kariero. Slišim, da je to zdaj nekdo potegnil na plan in prodaja kot svojo idejo. Super, mu jo poklonim. Pa še katero. Samo da gre med ljudi, in ko nas ne bo več, boste pa vi norci,
mar ne?
Skratka, mogoče je neka naravna in zdrava shizofrenija le pot do pozitivnega cinizma. Vsaj v operativni sferi, saj se takšni ljudje toliko časa prepirajo sami s seboj, kaj narediti, da ne naredijo ničesar. Pozneje pa v dvoje seveda z distance komentirajo vsepovprek, saj po vojni je lahko vsak general.
Priznam, da sem kar precej shizofreničen, saj se mi ne zdi niti naravno niti zabavno, da bi ob enakih vhodnih pogojih vedno reagiral enako. No, že našo zgradbo, če le malo verjamemo v kvantno mehaniko, določa načelo nedoločljivosti, ki ga je pogruntal Wernerjev soimenjak Korl. In tam se vsa packarija začne. Včasih se ljudem zdi čudno, da me tudi prijatelji vikajo. Samo deluje tako, jih potolažim, z mano pač govorijo v množini.
