Všečkaj!

Danes, ko se vsak dan fejsbukovo poja po tipkovnicah, je slabše kot takrat, ko so z dletom vbijali znanje v glinene plošče. Sredi obstoječega vsakdana se šera, tvita, klika, predvsem pa lajka. Lajk, veste, to je tisto, ko na svojo osebno stran na fejsbuku napišeš, da si skuhal bučno juho. Tvojim prijateljem je to všeč, čeprav je niso niti zavonjali, kaj šele poskusili, večina pa te brozge tako in tako ne mara. Samo lajk ti pa stisnejo, to pa! Te všečkajo. Dajte mi lajke, potrebujem jih! Bolj kot kruh se potrebuje biti čim večji množici všečen. Odrasli so postali bebci. V podobo staršev, obremenjenih z lajki, porivajo lastno otročad. Ta po izhodu iz učilnic maternega jezika govori le še v zamotanih šifrah, kot so se medgalaktično pogovarjali v jeziku shyriiwook v filmski seriji Vojna zvezd. Mularija osupljivo obvlada uporabo tehnike. Zaradi osnovne življenjske potrebe po lajkanju in klikanju, ne pa zaradi želje po izpopolnjevanju znanja. Včasih si bil frajer, ko si znal povedati uvod h Krstu pri Savici, danes si car, če v igrici Call of Duty postreliš golazen na ekranu, ki jo vodi tebi podoben zakompleksan neodraslež izza ekrana v Buenos Airesu. In seveda to objaviš na fejsbuku. Kaj bo Slovenija meni zdaj? Ne namišljenega nasprotnika, med dolenjskimi grički se je za potrebe fejsbuka posnelo pravo pretepanje. Izživljanje. Tortura. Človeško bitje je bilo v neposrednem prenosu umorjeno. Vse se je moralo snemati in v direktnem prenosu poslati v svet prek fejsbuka. Ne pomagati. Snemati! Ogabno, a za šefe Facebooka tolikanj privlačno, da se posnetek preveč ur ni umaknil z njihovega mesta za distribucijo v medmrežje. Naključno? Zakaj bi umikal nekaj, kar pleni pozornost celotne nacije, in potem na fejsbuku klepal profit s klikanjem reklam? Ljudje so pograbili posnetek, ga delili in se nad njim zgražali. Danes ga ni več, a se išče besedne kombinacije po internetu, da bi se morda našlo še kaj na to temo. Pišejo se odmevi in komentarji. Najbolj po fejsbuku. O ja! Tam, skrita za ekrani kompjuterja, se večina podalpskega plemena napenja na vse pretege, v realnosti pa so čisto navadni posranci in lažnivci za lastno vsakodnevno rabo. Ko bi si Slovenci in njih Slovenčice upali dovoliti pošten seks namesto masturbiranja po tipkovnici, sem si rekel in šel pod odejo. Fejsbuka namreč nimam. Dajte mi lajke, potrebujem jih! Bolj kot kruh se potrebuje biti všečen.