LJUBLJANA – Vroča tema številka 1 je v teh dneh nedvomno privatizacija. Prodati državno premoženje ali ne prodati, to je zdaj vprašanje. Privrženci ene ali druge možnosti zdaj pospešeno nadaljujejo dejavnosti, ki naj bi jeziček na tehtnici (kljub zagotovilom vlade, da bo privatizacija izpeljana) prevesile na eno ali drugo stran.
Podpisi za privatizacijo dežujejo
Tako je peticijo za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva podpisalo že več kot 10.000 podpornikov. Takšno podporo je peticija civilnodružbenih organizacij, ki združujejo večinoma mlade, pridobila v 12 dneh zbiranja.
Pobudo so med drugimi podprli gospodarstveniki Marjan Batagelj, Igor Akrapovič, Mark Pleško, Dejan Turk in Matjaž Čadež in ekonomisti Janez Šušteršič, Egon Zakrajšek, Igor Masten, Sašo Polanec, Blaž Vodopivec, Gorazd Justinek in Rado Pezdir. Kot so sporočili organizatorji peticije danes, jo je podprl tudi ustanovitelj in izvršni direktor multinacionalke Datalab Andrej Mertelj, ki je v pismo podpore med drugim zapisal: »Pametno je, da v obdobju poplave poceni denarja in obetavnih investicijskih sentimentov unovčimo to, kar se da, in s tem zmanjšamo dolg. Če lahko danes ob privatizaciji s pametnimi pogajanji, dosežemo višje cene od prvotno ponujenih (dejansko še nekako dihamo), je verjetnost, da bomo ob povečani prisili prodajati dosegli nižje cene od današnjih. Pa da se ne razumemo narobe: nisem a priori proti državnemu premoženju. Dobro upravljano premoženje prinaša blagostanje. Vendar je naš problem v tem, da premoženja ne upravljamo, ampak ga pustimo, da kot garjav pes z razsutim imunskim sistemom teka okoli in gosti vsako bolho in metljaj, ki se ga prime. Če smo v sedmih letih samo na razliki prodajnih cen izgubili 10 milijard evrov, smo poleg tega izgubili še vsaj kako milijardo skozi mrežna izčrpavanja (svetovanja, nepotrebno zaposlovanje …).«
Nasprotniki napovedali shod proti razprodaji državnega premoženja
Nasprotniki privatizacije, skupnost Državljani proti razprodaji, pa bo 7. februarja ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirala javni shod proti razprodaji državnega premoženja. Na njem bodo izrazili nestrinjanje s politiko razprodaje in pozvali k takšni politiki, ki bo Slovenijo popeljala k uspehu. Podpise proti razprodaji bodo zbirali še naprej.
Emil Milan Pintar je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je vlada dobila mandat za boljše upravljanje države, zato pričakuje, da bo največ svoje energije in pameti namenila spremembi upravljanja in ne razprodaji. V skupnosti Državljani proti razprodaji sicer niso proti privatizaciji in tudi ne proti nadaljnjim pogovorom o privatizaciji. Toda po Pintarjevih besedah je treba pri teh postopkih zagotoviti, da prodajalec sam določa ceno, ne pa da je ta izsiljena od kupcev.
Prav tako je po njegovem mnenju treba izdelati strategijo upravljanja premoženja in razširiti prostor, v katerem se podjetja prodajajo, postopki pa morajo biti vodeni tako, da ne prihaja do konflikta interesov in prodaj pod mizo. »Želimo, da postopek privatizacije poteka transparentno,« je poudaril Pintar.
»S protestnim shodom 7. februarja bomo poskušali pokazati, da to ni volja posameznikov, ampak skupna volja, da Slovenija krene po novih poteh, ne pa v razprodajo, ki je v interesu drugih držav in tujih podjetij,« je zatrdil.
AmCham: Slovenija mora privatizacijo končno izpeljati
Slovenija potrebuje jasno vizijo, zvezdo severnico, ki ji bo sledila ne glede na aktualno oblast, so na današnjem poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice AmCham v Sloveniji ugotavljali sogovorniki. Strinjali so se tudi, da mora Slovenija ostati odprta do tujine – tudi pri privatizaciji, ki jo mora dokončno izpeljati.
Slovenija ima dobro izhodišče, vendar je v zadnjih letih zaradi pretirane samozadovoljnosti začela zaostajati za drugimi, so menili govorci na zajtrku v Ljubljani. Tema pogovora je bilo vprašanje, ali so sanje o Sloveniji kot zvezdi Evrope še dovoljene. »Malo sem jezen na Slovence, ker ste preveč pesimistični glede Slovenije in preveč optimistični glede Češke,« je o primerjavi med državama poudaril predsednik češke gospodarske zbornice in nekdanji češki minister Vladimir Dlouhy.
Slovenija je po njegovih besedah v obdobju po osamosvojitvi postala preveč zadovoljna s sabo. Slovence je izzval, naj se primerjajo z Avstrijo, tako kot so nas z Avstrijo vedno primerjali Čehi.
Cerar mora tvegati nepriljubljenost
In kaj konkretno je treba storiti? »Privatizirati morate 15 podjetij, k čemur ste se zavezali,« je izpostavil in dodal, da mora vlada premierja Mira Cerarja pri tem pač tvegati nepriljubljenost. Sicer pa mora naša država na kratki obvladovati makroekonomske kazalce, na daljši rok pa predvsem ostati odprta.
Po besedah Dlouhyja v Sloveniji radi analiziramo svoje težave, a pri tem pozabljamo, da so enake težave tudi drugod. Kot je opozoril, so v vsaki tekmi zmagovalci in poraženci. »Ampak vi res imate potencial, da vam uspe,« je zagotovil.
Za privatizacijo se je zavzel tudi nekdanji prvi mož NLB Marko Voljč. Slovenija je po njegovih besedah po osamosvojitvi vstopila v EU, zvezo Nato in evropsko monetarno unijo. S tem je dosegla zadane cilje in prevzelo nas je samozadovoljstvo. »Postali smo prevzetni,« je opozoril. Voljč je spomnil, da je treba v časih globalizacije »neprestano teči, da bi ostal na mestu«. Mi pa smo stali in nismo razvijali novih idej, nismo pritegnili novega kapitala.
Še vedno ujetniki preteklosti
Voljč je izpostavil še, da smo v Sloveniji še vedno ujetniki zgodovine, saj nismo nikoli znali zgodovinskih sporov pustiti za sabo in pogledati naprej. Tudi razpravo o privatizaciji po njegovih besedah v veliki meri vodi nostalgija in ideja o dobrih starih časih.
Predsednik AmCham in vodja Microsoftovih ekip v več kot 30 državah Matej Potokar pa je dejal, da Slovenija potrebuje »zvezdo« – vizijo oziroma strategijo, ki se ne bo spremenila z naslednjo vlado.
Naša država mora po Potokarjevem mnenju razmisliti, na katerih področjih bo najboljša. »Ne druga najboljša, ampak najboljša.« O tem pa ne bi smela toliko odločati politika ampak bolj strokovnjaki, ki poznajo naše prednosti in slabosti ter svetovne trende, meni.
Sicer pa je tudi Potokar opozoril na slovenski pesimizem. »Danes moram poročila gledati vse do športa, da pride na vrsto prva dobra novica,« je opozoril. Po njegovem ne smemo govoriti toliko o politiki, saj politika zgolj ustvarja okolje. Potrebujemo hitre zmage in upanje, ki bo temeljilo na dejstvih in ne na iluzijah.
